Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Medeja Lončar že dvanajst let vodi podjetje Siemens v Sloveniji, pred letom in pol je prevzela tudi vodenje ekipe na Hrvaškem
Medeja Lončar ne dvomi, da bo ekonomska moč v rokah tistih, ki bodo obvladovali tehnologije, zato so nujna vlaganja v raziskovanje in razvoj. Pripravljeni bomo morali biti na spremembe, na nove poklice, na drugačno vodenje. Nujno je vključevanje žensk v tehnološka podjetja, saj si ne moremo privoščiti, da bi se vnaprej odpovedali polovici potenciala.
Medeja Lončar je že desetletje vodila Siemens v Sloveniji, pred letom in pol je prevzela tudi vodenje tega podjetja na Hrvaškem. "Ko sem prevzela vodenje na Hrvaškem, sem bila morda malce presenečena nad drugo kulturo, verjetno sem nekoliko podcenjevala razlike med Slovenci in Hrvati. Ko pa se dnevno srečuješ s tem poslovnim okoljem, vidiš, da so kljub vsemu med državama velike razlike." Dodaja, da sta slovenski in hrvaški trg majhna za tako veliko svetovno podjetje, ki zaposluje skupaj 200.000 ljudi.
"Delam v korporaciji, ki ne zanemarja lokalnega delovanja. Pri nas projekti trajajo dolgo, recimo dve plinski turbini smo s TE-TOLom razvijali dvajset let. Lokalna prisotnost pomeni prednost pred konkurenco. Nekatera globalna podjetja pridejo na trg, ko je kakšen razpis, najamejo nekaj odvetnikov in skušajo pridobiti posel. Ne zanima jih sodelovanje."
Pravi, da Evropa premalo vlaga v raziskovanje in razvoj in s tem izgublja številne prednosti. "Evropa krepko zaostaja z vlaganjih v razvoj, veliko manj denarja namenjamo v primerjavi z ZDA ali Kitajsko, med najboljšimi dvajsetimi podjetji po vlaganjih v razvoj je le eno iz Evrope. To pozicioniranje Evrope, kaj želimo v tej globalni tekmi, je pomembno vprašanje, ki pa ga v teh ožjih političnih in nacionalnih interesih zanemarjamo. Zna se nam zgoditi, da nas bodo veliki tekmeci kar hitro "pregazili".
Ob spremljanju poslovne kariere Medeje Lončar je težko reči, da so ji bile poti na vrh podjetij zato, ker je ženska, ovirane. "Raziskave kažejo, da je žensk na najvišjih mestih še vedno malo, v zadnjem obdobju pa me bolj zanima dejstvo, da imamo na področju novih tehnologij pomanjkanje talenta, premalo imamo inženirskega znanja. V tehničnih poklicih nam bo, če ne bomo aktivirali tudi žensk in izkoristili tega potenciala, primanjkovalo talentov. To velja na svetovni ravni, pa tudi v Sloveniji, kjer se kapitalska moč izjemno koncentrira v IT-sferi. In če nimamo dovolj žensk, ki vstopajo v procese, potem jih bo težko imeti še več na vodilnih mestih."
"V korporaciji, v kateri delam, imam dostop do novih znanj, možnost imam, da se izobražujem, napredujem in to je tisto, kar te žene naprej."
Spremembe bodo stalnica prihodnosti: "S spremembami imamo ljudje težave, tudi za vodilne je največji izziv pripravljati ljudi na spremembe. Hiter tehnološki razvoj nas sili v drugačnost delovnih mest, v poklice prihodnosti in pomembno je, da smo te spremembe pripravljeni sprejemati."
"Če nisi radoveden, se ti nič ne zgodi, in če nisi dovolj pogumen, boš relativno malo doživel." Medeja Lončar je Celjanka in misel rojakinje Alme Karlin je tudi njeno vodilo, ki mu sledi v poslovnem in zasebnem življenju.
Če želiš biti uspešen v panogi, v kateri so spremembe in razvoj stalnica, moraš seveda spremljati vse novosti. "Obstajajo avtomatizmi, podprti z algoritmi umetne inteligence, ki ti lahko dnevno servirajo informacije, ki si jih želi v točno določenem času, v dolžini, ki ti ustreza." Dodaja, da moraš imeti "do področja, v katerem delaš, strast in vrednote, ki jim slediš. Če si na vodilnem položaju in če želiš, da vrednotam sledijo zaposleni, moraš biti najprej tak ti. Vse velike spremembe, ki sem jih tudi jaz doživljala v Siemensu, so bile uspešne zato, ker se je z njimi poistovetilo najprej vodstvo in jih potem preneslo naprej".
Kaj pa nam prinaša prihodnost? Medeja Lončar za konec: "Predvsem mislim, da je odgovornost nas vseh, ki delamo v tehnološki sferi, opozarjanje, da je treba tehnologijo uporabljati v dobrobit vseh ljudi in se hkrati ukvarjati s problemi, ki rešujejo kakovost življenja. Za zdaj je, žal, umetna inteligenca uporabljena predvsem zato, da več trošimo."
Izbrana glasba:
854 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Medeja Lončar že dvanajst let vodi podjetje Siemens v Sloveniji, pred letom in pol je prevzela tudi vodenje ekipe na Hrvaškem
Medeja Lončar ne dvomi, da bo ekonomska moč v rokah tistih, ki bodo obvladovali tehnologije, zato so nujna vlaganja v raziskovanje in razvoj. Pripravljeni bomo morali biti na spremembe, na nove poklice, na drugačno vodenje. Nujno je vključevanje žensk v tehnološka podjetja, saj si ne moremo privoščiti, da bi se vnaprej odpovedali polovici potenciala.
Medeja Lončar je že desetletje vodila Siemens v Sloveniji, pred letom in pol je prevzela tudi vodenje tega podjetja na Hrvaškem. "Ko sem prevzela vodenje na Hrvaškem, sem bila morda malce presenečena nad drugo kulturo, verjetno sem nekoliko podcenjevala razlike med Slovenci in Hrvati. Ko pa se dnevno srečuješ s tem poslovnim okoljem, vidiš, da so kljub vsemu med državama velike razlike." Dodaja, da sta slovenski in hrvaški trg majhna za tako veliko svetovno podjetje, ki zaposluje skupaj 200.000 ljudi.
"Delam v korporaciji, ki ne zanemarja lokalnega delovanja. Pri nas projekti trajajo dolgo, recimo dve plinski turbini smo s TE-TOLom razvijali dvajset let. Lokalna prisotnost pomeni prednost pred konkurenco. Nekatera globalna podjetja pridejo na trg, ko je kakšen razpis, najamejo nekaj odvetnikov in skušajo pridobiti posel. Ne zanima jih sodelovanje."
Pravi, da Evropa premalo vlaga v raziskovanje in razvoj in s tem izgublja številne prednosti. "Evropa krepko zaostaja z vlaganjih v razvoj, veliko manj denarja namenjamo v primerjavi z ZDA ali Kitajsko, med najboljšimi dvajsetimi podjetji po vlaganjih v razvoj je le eno iz Evrope. To pozicioniranje Evrope, kaj želimo v tej globalni tekmi, je pomembno vprašanje, ki pa ga v teh ožjih političnih in nacionalnih interesih zanemarjamo. Zna se nam zgoditi, da nas bodo veliki tekmeci kar hitro "pregazili".
Ob spremljanju poslovne kariere Medeje Lončar je težko reči, da so ji bile poti na vrh podjetij zato, ker je ženska, ovirane. "Raziskave kažejo, da je žensk na najvišjih mestih še vedno malo, v zadnjem obdobju pa me bolj zanima dejstvo, da imamo na področju novih tehnologij pomanjkanje talenta, premalo imamo inženirskega znanja. V tehničnih poklicih nam bo, če ne bomo aktivirali tudi žensk in izkoristili tega potenciala, primanjkovalo talentov. To velja na svetovni ravni, pa tudi v Sloveniji, kjer se kapitalska moč izjemno koncentrira v IT-sferi. In če nimamo dovolj žensk, ki vstopajo v procese, potem jih bo težko imeti še več na vodilnih mestih."
"V korporaciji, v kateri delam, imam dostop do novih znanj, možnost imam, da se izobražujem, napredujem in to je tisto, kar te žene naprej."
Spremembe bodo stalnica prihodnosti: "S spremembami imamo ljudje težave, tudi za vodilne je največji izziv pripravljati ljudi na spremembe. Hiter tehnološki razvoj nas sili v drugačnost delovnih mest, v poklice prihodnosti in pomembno je, da smo te spremembe pripravljeni sprejemati."
"Če nisi radoveden, se ti nič ne zgodi, in če nisi dovolj pogumen, boš relativno malo doživel." Medeja Lončar je Celjanka in misel rojakinje Alme Karlin je tudi njeno vodilo, ki mu sledi v poslovnem in zasebnem življenju.
Če želiš biti uspešen v panogi, v kateri so spremembe in razvoj stalnica, moraš seveda spremljati vse novosti. "Obstajajo avtomatizmi, podprti z algoritmi umetne inteligence, ki ti lahko dnevno servirajo informacije, ki si jih želi v točno določenem času, v dolžini, ki ti ustreza." Dodaja, da moraš imeti "do področja, v katerem delaš, strast in vrednote, ki jim slediš. Če si na vodilnem položaju in če želiš, da vrednotam sledijo zaposleni, moraš biti najprej tak ti. Vse velike spremembe, ki sem jih tudi jaz doživljala v Siemensu, so bile uspešne zato, ker se je z njimi poistovetilo najprej vodstvo in jih potem preneslo naprej".
Kaj pa nam prinaša prihodnost? Medeja Lončar za konec: "Predvsem mislim, da je odgovornost nas vseh, ki delamo v tehnološki sferi, opozarjanje, da je treba tehnologijo uporabljati v dobrobit vseh ljudi in se hkrati ukvarjati s problemi, ki rešujejo kakovost življenja. Za zdaj je, žal, umetna inteligenca uporabljena predvsem zato, da več trošimo."
Izbrana glasba:
Čeprav diplomirani pravnik je dr. Božidar Jezernik profesionalno in znanstveno delo posvetil etnologiji in kulturni antropologiji. Več kot 20 let se je ukvarjal s preučevanjem življenja v ekstremnih razmerah, s koncentracijskimi taborišči. A teme raziskovanja dr. Božidarja Jezernika so zelo raznovrstne. V njegovih knjigah, ki jih je napisal več kot dvajset, obravnava tako ljubljanske spomenike, junake v slovenski folklori. Napisal je tudi knjigo o kavi, ki je na Kitajskem prejela nagrado za najboljšo knjigo o kavi na svetu v zadnjih dveh desetletjih. Blizu mu je razsvetljenska miselnost, da je znanje tisto, kar izboljša človeka, pomemben pa je tudi spomin:"Če nimamo spomina, ne vemo, kdo smo in od kod prihajamo, in če ne vemo tega, od kod prihajamo, ne moremo vedeti niti, kje smo, kaj šele, kam gremo." Je strasten zbiralec porcelana in keramike, še zlasti tiste, ki je nastala v Libojah, pa tudi razglednic, ki so povezane s temami, ki jih obravnava v svojem raziskovalnem delu.
Tokratni nedeljski gost Timothy P. Carney ne verjame v gospodarsko razlago premikanja volilne baze. Njegova potovanja po ZDA so ga utrdila v prepričanju, da je za človeka najpomembnejša močna, notranje povezana skupnost, v kateri živi. Večji del ZDA pa se sooča z razpadom lokalnih skupnosti, ki se začne že pri razpadu družin, zapiranju cerkva in padcu kakovosti javnih šol. V takšnih okoliščinah umrejo ameriške sanje, ljudje zapadejo malodušju, večina politike pa jih prezre, češ, da se niso sposobni odzvati in prilagoditi spremembam. A namesto, da bi zamenjali ljudstvo, so leta 2016 zamenjali – politiko. Donald Trump je te ljudi znal nagovoriti. Čeprav ni izpolnil obljub, pa je prav verjetno, da ga bodo tokrat volili še enkrat. Timothyja Carneyja je pred mikrofon povabil washingtonski dopisnik Andrej Stopar.
Tik preden se mu izteče mandat sedanjega Ježkovega nagrajenca, smo pred mikrofon povabili Marka Breclja. Legendarni glasbenik, mladinski animator, performer, politični aktivist in mehki terorist nas je potem povabil v prostore koprskega Društva prijateljev zmernega napredka. Nastalo je nekaj drugačnega, kot je lahko načrtno in nenačrtno drugačen samo on.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Filozof dr. Vasja Badalič je raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, aktiven je tudi kot novinar. Desetkrat je že obiskal Afganistan, kjer raziskuje učinke vojne na civilno prebivalstvo. V Pakistanu je doživel bombni napad, raziskoval je tudi v Iraku, Iranu, Siriji in Libanonu. V intervjuju tudi o razseljenih, napadih z droni, nezakonitih zapiranjih, civilnih žrtvah …
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Dr. Mitja Velikonja je profesor na Katedri za kulturologinjo Fakultete za družbene vede, ki je izbruh pandemije doživel v Združenih državah Amerike, kjer je predaval na univerzi Yale. Kot preučevalec sodobne kulture družbe noče ležati v svoji coni ugodja, ampak je prepričan, da si je treba izbrati angažma, s katerim je mogoče doseči neko spremembo. Je raziskovalec političnih ideologij, subkultur, kolektivnega spomina in postsocialistične nostalgije, ki ima v svoji zbirki več tisoč grafitov iz različnih delov sveta. Z Nedeljskim gostom Mitjo Velikonja se je pogovarjal Gorazd Rečnik, tudi o zgodovini slovenskega nacionalizma in avtohtonem antifašizmu, predstavil pa je še kulturološko analizo fenomena hipsterjev.
Prvi mož Nove Ljubljanske banke in predsednik nadzornikov Združenja bank Blaž Brodnjak je bankir, znan po odločnih stališčih do aktualnih vprašanj tako v bančništvu kot gospodarstvu. Bančništvo si razlaga kot upravljanje s tveganji, pri katerem je potrebno biti racionalen in profesionalen. Današnje poslovanje bank umešča v obdobje denarne politike, ki je zgodovinsko povsem neobičajno, celo neizkušeno. Zdi se mu povsem neintuitivno in nepričakovano, da bi človek preposto ponotranjil, da če ta nekomu posodi denar za obdobje desetih let, za to tudi plača. Kritičen je tudi do načina deljenja kreditov, kajti zanj je osnova bančništva posojanje denarja. V pogovoru pa je tokrat razkril tudi zasebno plat, ki še zdaleč ni zgolj konzervativna, ampak v nekaterih pogledih precej liberalna, sploh za bankirja.
Tomaž Kavčič, kuharski mojster, z dolgim seznamom nagrad kulinaričnih vodnikov, organizacij, združenj, zadnja v vrsti je Michelinova zvezdica.
Nedeljski gost je Miha Mlakar, ki uspešno združuje šport in znanost. Mlakar je kapetan slovenske teniške reprezentance in doktor znanost. Zaposlen je na inštitutu Jožef Štefan, kjer se prednostno ukvarja z umetno inteligenco. V pogovoru lahko slišite, kako se umetna inteligenca uporablja v praktične namene, denimo v zdravstvu, v pomoč bolnikom z demenco ali s srčnim popuščanje. Svoje znanje na tem področju uporablja tudi v tenisu, kjer sodeluje z nekaterimi najboljšimi igralci na svetu. Z Miho Mlakarjem se je pogovarjal Luka Petrič.
Kot otrok si je želel postati advokat, a tak, ki bo branil le pravične stvari. Pozneje je postal filozof in teolog, ki del leta kot predavatelj preživi v Franciji, ob tem pa je v zadnjih desetletjih pomembno zaznamoval tudi mirovna pogajanja mednarodnega srečanja pisateljev PEN na Bledu. Profesor Edvard Kovač je prepričan, da nas koronadoba na svojstven način uči oddaljene bližine, pa tudi da Slovencem, ki smo kot narod tradicionalno nagnjeni k pravdanju, manjka malo francoske odprtosti in svobode duha. O tem, da nihče nima monopola trpljenja in da bi se morali znati malenkostim včasih preprosto zgolj nasmehniti, se je z njim pogovarjala Maja Ratej.
Nedeljska gostja je virtuozinja na violini Lana Trotovšek, ki že 16 let živi in ustvarja v Londonu. Po končanem študiju v Salzburgu, Ljubljani in Londonu je leta 2012 debitirala z orkestrom Marijinega gledališča pod taktirko Valerija Gergijeva. Od takrat nastopa s številnimi svetovnimi orkestri, gostuje s solističnimi koncerti na prestižnih glasbenih odrih in festivalih. Več let je bila članica klavirskega tria Greenwich, skupaj s čelistom Stjepanom Hauserjem (nekoč član 2Cellos) in pianistko Joko Misumi. Danes poučuje na londonskem konservatoriju za glasbo in balet Trinity Laban ter snema za radio BBC. Lana Trotovšek igra na violino Pietra Antonia dalla Coste iz leta 1750. Z njo se je pogovarjala Nina Zagoričnik. Foto: lanaviolin.com
Tokratni Nedeljski gost je priklenjen na invalidski voziček že skoraj vse svoje življenje. Čeprav se otroci s spinalno mišičino atrofijo pogosto šolajo v specializiranih zavodih, se je Blaž Urbanč odločil obiskovati redno šolo, obiskoval je Škofijsko gimnazijo v Šentvidu, zdaj pa na FDV študira sociologijo. Razvejana mreža prijateljev angažiranemu mladeniču omogoča, da živi polno življenje, ima se za aktivnega državljana, med drugim zastopa interese distrofikov v programskem odboru za problematiko invalidskih vsebin na RTV Slovenija. Tako o terminologiji kot stereotipih o invalidih in ostalih izzivih ljudi s posebnimi potrebami, pa vsebinah za ranljive skupine ljudi v medijih in odraščanju na invalidskem vozičku se je pogovarjal z Miho Švaljem.
Gregor Božič je filmski režiser, ki je lani na Festivalu slovenskega filma s svojim celovečernim prvencem Zgodbe iz kostanjevih gozdov triumfiral z enajstimi nagradami vesna. Je tudi ljubiteljski raziskovalec sadnih sort na goriškem in avtor knjige Sadje sonca. V Kojskem je postavil sadovnjak, v katerem danes raste 120 dreves s 60 različnimi domačimi sortami. Trenutno je štipendist rezident prestižnega francoskega inštituta moderne umetnosti Le Fresnoy v Lillu, kjer pripravlja instalacijo slik in zvoka s skupnim naslovom "Sadeži, kakor jih sanjajo stari kmetovalci po zimi".
Od ustanovitve Enote za motnje hranjenja pri Centru za mentalno zdravje na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani pred 21 leti, je dr. Karin Sernec na njenem čelu.
Breda Kutin je neomajna zagovornica varstva potrošnikov in simbol boja za njihove pravice že najmanj 30 let. Vsaj toliko torej, kolikor je stara Zveza potrošnikov Slovenije, ki jo vodi od njene ustanovitve. Slišana je tudi v tujini: vrsto let je bila v vodstvu svetovne potrošniške organizacije, danes je njen glas enakovreden največjim v Evropski potrošniki organizaciji. A če je bila Slovenija ob vstopu v Evropsko unijo primer zgledne ureditve potrošniške politike, danes to ni več, pravi. Temelji učinkovitega varstva potrošnikov so spet močno načeti, zaupanje je skrhano, potrošniki pa potrebujejo močnega zagovornika.
Prizna, da ni rada hodila v šolo, dokler je k študiju ni spodbudila učiteljica, ki je njeni mami rekla: »Iz vaše Sandre pa nič ne bo.« Vedela je, da lahko doseže marsikaj, a le takrat, ko to hoče sama. Še vedno je uporniška. Z dr. Aleksandro Berberih Slana, direktorico Muzeja narodne osvoboditve Maribor, se Tatjana Pirc v Scherbaumovi vili pogovarja o zgodovini, muzeju, vojnah, miru, ljubezni, humorju, prihodnosti, prestolonasledniku …
Doživel je že mnoge primerjave, od Nabokova do Kundere. Čeprav se je Aleksandar Hemon s pisanjem začel ukvarjati že v mladosti, je svetovno slavo dosegel šele s pisanjem v angleščini. Je eden redkih pisateljev, ki mu je to uspelo. Ker ni "monojezičen" pravi, da verjetno tudi nikoli ne bo v konkurenci za Nobelovo nagrado. Ameriško družbo opazuje že 28 let, od takrat, ko se v obkoljeno Sarajevo ni mogel več vrniti. Dolgo časa je živel v Chicagu, zdaj poučuje kreativno pisanje na ugledni univerzi Princeton.
Dr. Tatjana Lejko Zupanc je predstojnica infekcijske klinike v UKC Ljubljana, kjer se ukvarjajo z boleznimi, ki jih povzročajo mikroorganizmi. Novi virus in pandemija je nista presenetila, saj je nekaj podobnega pričakovala, ni pa si predstavljala, kakšen bo ta izbruh. ”Naučili smo se veliko novega in se še vedno učimo," je med drugim povedala Tatjani Pirc.
Primarno področje raziskovanja Jana Ciglenečkega je zgodovina filozofije, ukvarja se predvsem z antično, patristično in srednjeveško filozofijo. Svoje znanje je izpopolnjeval na številnih tujih univerzah in ustanovah od Beograda, Pariza, Nikozije, Münchna in Kaira, kar je bilo zanj prelomno. Že med prvim bivanjem v Egiptu se je začel ukvarjati z zgodnjim puščavništvom in meništvom. Od leta 2013 mu je skupaj z ekipo v Vzhodni puščavi uspelo locirati in dokumentirati številne meniške naselbine.
Neveljaven email naslov