"Brez protipožarnega ometa nič manj varno"

Kot je za MMC pojasnil Andrej Umek z mariborske Fakultete za gradbeništvo, vožnja skozi predor Šentvid, ko bo v njem odstranjen protipožarni omet, ne bo nič manj varna.

Protipožarna zaščita je bila namreč namenjena izključno "podaljšanju časa, v katerem bi bila ob izbruhu eventualnega požara v galeriji zagotovljena varnost krovne konstrukcije in železniškega prometa po njej". Kot je zatrdil Umek, vsi drugi protipožarni ukrepi ostajajo. Tudi Andrej Rebec iz Zavoda za gradbeništvo je za MMC potrdil, da je protipožarni omet le eden od elementov protipožarne zaščite.

"Mesto, kjer se pojavljajo problemi, je dejansko podvoz avtoceste pod železnico, čeprav se ta podvoz potem nadaljuje v predor," je Umek opisal težave Šentvida. Rebec je dodal, da prav ta del predora ob resnem požaru lahko postane najbolj problematičen.

Drugih slovenskih predorov se ne da primerjati s Šentvidom
Na MMC-jevo vprašanje, kako je s protipožarno zaščito v drugih slovenskih predorih, je Umek odgovoril, da jih v konstrukcijskem smislu ne moremo primerjati s predorom Šentvid, "zato imajo tudi drugačen tip protipožarne zaščite". "Težave se pojavljajo samo pri poskusu, povečati požarno odpornost premostitvene konstrukcije," je predstavil njihovo stanje. Rebec je pojasnil, da je trojanski predor klasičen predor z betonskim obodom, ki je manj požarno ranljiv od armiranobetonskih elementov.

Umek pravi, da se je sicer v razvitih državah Evrope, tudi v Sloveniji, "nivo protipožarne zaščite v predorih dvignil". "V tem pogledu ne zaostajamo za Avstrijo, Francijo itd., včasih smo celo pred njimi," je zatrdil. To naj bi bila posledica nesreč v predorih, ki so se v zadnjih letih zgodile v tujini.

Za nesreče v tujih predorih kriva prenizka raven protipožarne zaščite
In kaj je bilo krivo za omenjene nesreče, denimo tiste v Avstriji, ko je v predoru zgorelo več avtomobilov? "Pri nesrečah, ki jih omenjate, ni šlo toliko za slabo protipožarno zaščito v smislu, da ta ne bi delovala. Šlo je predvsem za to, da je bil zahtevani, projektirani in izvedeni nivo protipožarne zaščite prenizek. Pri načrtovanju kompleksnih inženirskih objektov imajo poleg teorije tudi praktične izkušnje pomembno vlogo. Te pa se zbirajo tudi na osnovi neuspehov in nesreč. Ta nivo se je z novimi predpisi in direktivami dvignil in temu so sledili upravljavci predorov tudi v Sloveniji," navaja Umek.

"Dars procesa gradnje avtocest ne obvladuje"
Za MMC je predstavil tudi svoj osebni pogled na dogodek v Šentvidu, ki je od srede zaradi ponovnega odpadanja protipožarnega ometa do preklica zaprt: "Dogajanja v predoru Šentvid ne vidim ločeno od drugih problemov, ki so se pojavljali pri gradnji avtocest (predori Golovec in Trojane, Rebernice in navsezadnje samo zaporedje gradnje posameznih odsekov). Očitno je, da Dars procesa, ki vodi do uporabnega izdelka, v tem primeru avtocestnega odseka, po primerni, tržno sprejemljivi ceni ne obvladuje."

Pri tem je poudaril, da je zanimivo, da je pozornost javnosti usmerjena samo na upravo, "čeprav je nadzorni svet tisti, ki potrjuje ali zavrne vse pomembnejše odločitve uprave". Poleg tega Umek opozarja, da nadzorniki po zakonu za svoje odločitve jamčijo s celotnim svojim premoženjem: "Vendar ob vseh kalamitetah slovenskega gospodarstva niti en član katerega koli nadzornega sveta ni za svoje delo odgovarjal. To pa le pomeni, da proces gradnje objektov v pogojih tržne ekonomije še ni zaživel, tako kot bi moral že pred 15 leti."

Marjetka Nared

Prijavi napako