Za sklep, da naj Hojs razveljavi odredbo o preimenovanju Vojašnice Franca Rozmana - Staneta v Vojašnico Edvarda Peperka ter po tem padlem pripadniku Teritorialne obrambe poimenuje katero drugo vojašnico, je glasovalo sedem članov odbora, proti pa pet. Za so glasovali v opozicijskih PS-ju in SD-ju ter koalicijskih Državljanski listi, SLS-u in DeSUS-u, nasprotovali pa v SDS-u in NSi-ju.

Hojs poziva ni dolžan upoštevati
Takšnemu sklepu je nasprotoval minister Hojs, ki je še pred odločanjem poslancev napovedal, da ga ne bo upošteval, saj bi bilo to skrajno neprimerno in neobzirno do svojcev padlega teritorialca. Poimenovanje vojašnic je sicer v pristojnosti obrambnega ministra, ki zato ni dolžan upoštevati poziva parlamentarnega odbora.

Minister je še dejal, da ni pričakoval, da bi preimenovanje lahko vzbudilo takšne odzive. Poudaril je, da visoko ceni prispevek borcev NOB-ja, a "za mene je jasno, kdaj je nastala slovenska država".

Stanovnik Hojsu očita omalovaževanje NOB-ja
Zveza združenj borcev za vrednote NOB-ja je na obrambnega ministra Aleša Hojsa naslovila pismo, v katerem ga je, tako kot kasneje odbor, pozvala, naj premisli o preimenovanju vojašnice Franca Rozmana - Staneta.
"Z začudenjem in zgražanjem smo iz medijev izvedeli za preimenovanje vojašnice Franc Rozman - Stane. To razumemo kot del zgodovinske lustracije, omalovaževanja NOB-ja in takratnih zaveznikov v veliki antihitlerjevski koaliciji na čelu z ZDA, Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo. Nič nimamo proti poimenovanju nekaterih vojašnic tudi po padlih v osamosvojitveni vojni 1991. Toda med vsemi imeni vojašnic mora biti mesto za generala Maistra in za generala Franca Rozmana - Staneta, kajti brez teh dveh vojsk ne bi bilo Slovenije v sedanjem obsegu in ne samostojne slovenske države," so v zvezi zapisali v pismu.
Vlada preimenovala tri vojašnice
Spomnimo, vlada je pred kratkim med drugim preimenovala največjo vojašnico v Sloveniji, vojašnico Franca Rozmana - Staneta, v vojašnico Edvarda Peperka, ki je bil kot pripadnik Teritorialne obrambe ena prvih žrtev v vojni za Slovenijo. Poleg tega je preimenovala še dve vojašnici.
Ena je šentviška vojašnica, ki se po novem imenuje Vojašnica Slovenske Teritorialne obrambe. Druga pa je pivška vojašnica, ki se zdaj imenuje Vojašnica Stanislava Požarja, ki je kot zaposleni v vojašnici v Pivki iz tankov Jugoslovanske ljudske armade odstranil udarne igle in jih tako onesposobil, kasneje pa ga je pripadnik JLA-ja smrtno ranil s strelnim orožjem.
SD za sklic nujne seje odbora za obrambo Preimenovanje je v opozicijskih vrstah, zlasti v SD-ju, dvignilo veliko prahu. Koaliciji so očitali, da znova odpira ideološke teme in da razgrajuje državo »na simbolni ravni«. Predlagali so tudi, da se v ustavo zapiše, da "smo Slovenci v večstoletnem prizadevanju izoblikovali svojo narodno samobitnost in uveljavili svojo državnost z antifašističnim, narodnoosvobodilnim in osamosvojitvenim bojem". To naj bi ustavilo ideološke boje.

S poslanci SD-ja, ki so vložili zahtevo za sklic nujne seje odbora DZ-ja za obrambo se strinjajo tudi v Pozitivni Sloveniji.

Nesoglasja tudi med koalicijskimi strankami
Predstavniki koalicijskih strank pa so se še pred nujno sejo, na katerem so obravnavali sporno imenovanje vojašnic, sestali, da bi uskladili stališča.

Pred srečanjem izjav niso dajali, so pa iz Državljanske liste že čez dan sporočili, da nasprotujejo preimenovanju Vojašnice Franca Rozmana - Staneta. V sporočilu za javnost so zapisali, da se pojavlja vprašanje, zakaj je za to poimenovanje napočil čas šele po 21 letih samostojnosti države.

"Franc Rozman - Stane po mnenju predlagateljev očitno ni padel za samostojno Slovenijo in njegov prispevek ni pomemben. Očitno si pred letom 1991 nihče ni prizadeval niti izgubil življenja za domovino," so še zapisali v stranki.