Zagovorniki namreč niso zbrali potrebne večine, ponovno odločanje o zakonu po prvi potrditvi v državnem zboru pa je bilo potrebno zaradi nedavnega veta državnega sveta.

Od 73 navzočih poslancev jih je bilo sicer 35 za novelo zakona, 30 pa proti, vendar pa ni bilo potrebne absolutne večine - torej 46 glasov. V razpravi predstavnikov poslanskih skupin pred glasovanjem je vladni noveli zakona sicer podporo napovedala večina strank, ki so pred padcem vlade sestavljale vladajočo koalicijo (SD, PS, poslanska skupina nepovezanih poslancev, DeSUS), proti pa je bila dozdajšnja opozicija (SDS, NSi, SLS).

Zagovorniki so trdili, da je dosedanji zakon pri odločanju FŠO-ja moč osredotočil v eni osebi vodilnega na direktoratu za šport in v vladnem strokovnem svetu, nasprotniki pa, da nova novela uvaja monopol Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS).

FŠO je za letos športnim organizacijam razdelil 11,7 milijona evrov in je eden izmed najpomembnejših stebrov financiranja športa. V DZ-ju so v zadnjih šestih letih kar trikrat razpravljali in odločali o spremembah delovanja FŠO-ja.

Inšpektorji bodo imeli možnost "navideznega nakupa"
DZ pa je sprejel novelo zakona o inšpekcijskem nadzoru, katere namen je povečati učinkovitost in usklajenost delovanja inšpekcijskih služb. Gre za še enega v nizu ukrepov za zajezitev sive ekonomije, z namenom znižanja stroškov pa se med drugim ukinjajo inšpekcijske značke.

Da bi inšpektorjem omogočili učinkovito izvajanje nalog, se jim z novelo zakona omogoča, da lahko pridobivajo osebne podatke tudi od oseb, zoper katere se sicer ne vodi inšpekcijski postopek. Da je zakon v tem delu nedorečen, je vlado opozorilo vrhovno sodišče.

Učinkovitost delovanja inšpekcijskih služb naj bi izboljšali tudi s skrajšanjem roka za opravljanje strokovnega izpita za inšpektorja z enega leta na šest mesecev. S tem bodo lahko inšpektorji začeli polno izvajati inšpekcijska pooblastila takoj po opravljenem izpitu.

Državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Renata Zatler je kot pomembno novost izpostavila tudi možnost t. i. navideznega nakupa. Ker se inšpektorji že vrsto let srečujejo s težavo neizdajanja računov, bodo lahko po novem nadzor nad tovrstno obliko sive ekonomije izvajali tako, da bodo blago ali storitev navidezno kupili, počakali, ali bodo dobili račun ali ne, in se šele nato identificirali. Tako bodo lahko učinkoviteje izvedli nadzor, je povedala.

Identifikacija inšpektorja je po novem predvidena le še s službeno izkaznico, in ne več tudi z inšpekcijsko značko, kar vlada utemeljuje s potrebo po racionalizaciji in načrtnejši porabi proračunskih sredstev - zadnje javno naročilo za izdelavo teh značk je bilo namreč vredno 16.000 evrov.

Predloga novel zakonov o dohodnini in obdavčitvi podjetij v nadaljnjo obravnavo
Poslanci so odločili tudi, da sta predloga novel zakonov o dohodnini in o davku od dohodkov pravnih oseb, ki sta ju z namenom izboljšanja poslovnega okolja za obrtnike in male podjetnike pripravili poslanski skupini SLS-a in NSi-ja, primerna za nadaljnjo obravnavo. Ob tem so poslanci opozorili, da sta oba predloga potrebna dodelave in širše javne razprave, da sta neprimerna za nadaljnjo obravnavo, pa so menili v SD-ju in DeSUS-u.

Predloga novel zakonov o dohodnini in o davku od dohodkov pravnih oseb glede pavšalne obdavčitve predlagata dvig praga letnega prometa s 50.000 evrov na 100.000 evrov, pa tudi, da se normirani stroški zvišajo s 70 na 80 odstotkov.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar pa je že v sredo na obravnavi poudarila, da ima predlog tudi negativne finančne posledice za državni proračun, saj pričakujejo, da bi se za sistem pavšaliranja odločili zavezanci, ki bi si s tem predvsem zmanjšali davčno breme. Ocena je, da bi se prihodki znižali za približno 1,1 milijona evrov.

Opozicija za spremembe pri Banki Slovenija, drugi proti
DZ se je seznanil tudi s predlogom SDS-a za take spremembe zakona o Banki Slovenije, s katerimi bi bila ta dolžna poslance izčrpneje seznanjati s stanjem v bančnem sistemu, tudi z zaupnimi informacijami.

Novela zakona naj bi po predlogu SDS-a določila, da morajo biti poročila Banke Slovenije državnemu zboru izčrpnejša kot tista za najširšo javnost, po potrebi pa morajo vključevati tudi zaupne podatke in informacije. Kadar bi Banka Slovenija presodila, da banka ali hranilnica potrebuje državno pomoč, bi bila dolžna o tem takoj poročati DZ-ju - ta namreč sprejema državni proračun, iz katerega se bodo črpala sredstva za državno pomoč banki ali hranilnici.

Vlada predlogu nasprotuje, ker da gre za poseg v neodvisnost centralne banke, prav tako Evropska centralna banka (ECB) in tudi večina poslanskih skupin - menijo, da razkritje bančnih tajnosti ne prispeva k ničemur drugemu, kot da se še dodatno zamaje zaupanje v bančni sistem.

Da bodo predlog novele zakona v prvi obravnavi podprli, so poleg poslancev SDS-a napovedali le v NSi-ju in SLS-u, v poslanskih skupinah PS-ja, SD-ja, nepovezanih poslancev, DL-ja in DeSUS-a pa so opozarjali, da je treba stališče ECB-ja spoštovati, zato bodo glasovali proti.

Sprejeta novela zakona o vodah
Poslanci pa so soglasno sprejeli novelo zakona o vodah, ki odpravlja številne administrativne ovire in predstavlja izvedbo popravljalnih ukrepov, ki jih je izpostavilo Računsko sodišče.

Kot je poslancem pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Andreja Jerina, gre za odpravo administrativnih ovir, ki so breme tako organu kot strankam v postopkih, pri čemer pa novela še vedno ohranja enako raven varstva okolja in pravic skladnosti z evropsko okoljsko zakonodajo. Največje razbremenitve se nanašajo predvsem na področje podeljevanja vodnih pravic in vodnih soglasij.

Novela predstavlja tudi izvedbo popravljalnih ukrepov iz revizijskega in porevizijskega poročila Računskega sodišča, pomembno prispeva k pospešenemu sprejemanju državnih prostorskih načrtov, pri čemer pa se pomembno ohranja tudi stopnja varstva voda. Dodana je tudi pravna podlaga za prenos pristojnosti pobiranja plačil za vodno pravico in vodno povračilo na Carinsko upravo RS. Plačila se bodo po novem pobirala na enak način kot druge okoljske dajatve.

Novela omogoča pridobitev upravičenj za rabo vode z neznatnim vplivom po precej poenostavljenem postopku, namreč zgolj z elektronskim evidentiranjem. Veliko razbremenitev predstavlja tudi določitev meje za pridobitev vodnega dovoljenja za posebno rabo vode, ki ni oskrba s pitno vodo iz sistemov za oskrbo s pitno vodo.