Do zdaj je veljalo, da mora imeti dolžnik ne glede na zadolženost za preživetje zagotovljeno vso minimalno plačo. Razpuščeni državni zbor, ki obravnava le nujne zadeve, je novelo zakona sprejel v začetku julija, češ da je nujna, ker bo pospešila izvršilne postopke na sodiščih.

Pravosodni minister Senko Pličanič je v začetku julija utemeljeval, da so spremembe zakona o izvršbi nujne, ker "so bile pripravljene z enim samim ciljem, in to je za skrajšanje tovrstnih sodnih postopkov". Pod to pretvezo pa so v zakon vnesli novo določilo, in sicer da bo dolžnik ostal tudi brez 30 odstotkov bruto minimalne plače. To pomeni, da bo imel namesto 603 evrov na računu okoli 550 evrov, lahko ostane tudi brez povračila malice in potnih stroškov.

Sindikati na drugi strani zatrjujejo, da tega niso mogli preprečiti. "Žal takratni minister za pravosodje ni sledil našim pripombam in je upošteval interese posameznikov, v prvi vrsti torej bank," je dejal Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

Z ministrstva za pravosodje pred kamero niso želeli, so pa zapisali, da nova ureditev ne pomeni posega v minimalno plačo, saj bodo dolžniku trgali od bruto, ne od neto plače. Kljub temu bo dolžnik z minimalno plačo na mesec prejemal 50 evrov manj, kar za socialno ogrožene ni zanemarljiv znesek. V Sloveniji minimalno plačo dobiva 48.000 ljudi, koliko jih ima zaradi zadolženosti blokiran račun, ni znano, verjetno pa precej, saj se zdi, da se želijo upniki okoristiti na njihov račun.