DZ je tako odredil, naj komisija pod vodstvom poslanca Marka Pogačnika (SDS) preveri sporno kreditiranje podjetij, ki so ga izvajale banke v državni lasti.
Komisija je delo začela marca letos na zahtevo takrat še koalicijskih strank SDS, NSi, DL, DeSUS in SLS, a se je zapletlo zaradi istočasne zahteve za preiskavo, ki jo je vložil državni svet.
Tudi DS je namreč želel preiskavo delovanja bank v obdobju med letoma 2005 in 2009, dve preiskavi o isti zadevi pa v DZ-ju ne moreta potekati hkrati.

Vpletenost funkcionarjev v slabe kredite
Zdaj je državni svet odstopil od svoje zahteve in DZ pozval, naj s tem obdobjem razširi in dopolni svojo parlamentarno preiskavo. Njen cilj je ugotoviti politično odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma vpletenosti v dodeljevanje tako imenovanih slabih posojil bank v pretežni državni lasti.

Kdo je imel premoženjsko korist
Poleg tega se bo raziskava med drugim razširila tudi na ugotavljanje, ali je katera izmed vpletenih oseb poleg premoženjske pridobila tudi nepremoženjsko korist. Komisija bo poskusila tudi oceniti, ali je politika storila vse, kar je bilo v njeni moči in v okviru pristojnosti, da se nastale razmere v bančnem sektorju ne bi zgodile.

Tanko izpostavil Stožice
O tej točki dnevnega reda ni bilo glasovanja, kljub temu pa je bila razprava živahna. Jože Tanko (SDS) je opozoril, da je bančni sistem že dolgo pod pritiskom političnih vplivov. "Marsikaj, kar se je dogajalo v bančnem sistemu, je bilo storjenega pod vplivom političnih botrov," je dejal in kot primer izpostavil projekt Stožice.

Ribič: Podatki nas morajo strezniti
Razpravljati o tem, ali se obseg parlamentarne preiskave razširi, je nepotrebno; glede na indeks zaznave korupcije v Sloveniji je razširitev nujna, se je strinjal Janez Ribič (SLS). "Podatek, da je naša država najbolj skorumpirana država na stari celini, bi nas moral strezniti," je menil.

Jerič: Spremembe so prišle z evrom
Prav obseg slabih naložb je vir ne le gospodarskih, ampak tudi javnofinančnih težav, je dodal Matevž Frangež (SD). Aljoša Jerič (PS) pa je spomnil, da je bila Slovenija do vstopa v EU neto upnica do tujine, spremembe so se zgodile po tem, ko smo prevzeli evro in so banke dobile dostop do mednarodnih finančnih trgov, kar jim je omogočilo zadolževanje po nizkih obrestnih merah.
Z razširitvijo obdobja preiskave se je strinjal tudi Jožef Jerovšek (SDS): "Tudi če se bodo ujele ribe, ki so blizu moji stranki, naj se razčisti."