Sindikalne apetite po povečanju stroškov je po besedah ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja težko brzdati, saj izhajajo iz različnih obljub ali normativnih podlag. Vendarle je treba upoštevati zakonski okvir, ki ga določata fiskalno pravilo in socialni sporazum, dodaja.

Socialni sporazum namreč točno določa, za koliko se lahko poveča masa plač, pričakovanja na sindikalni strani pa so bistveno večja in to otežuje pogajanja, je pojasnil Koprivnikar in dodal, da je strošek dela v javnem sektorju v Sloveniji nad povprečjem EU-ja glede na bruto domači proizvod. Minister je navedel tudi podatek, da je strošek v ožji državni upravi v zadnjih letih upadel za skoraj desetino, medtem ko je v celotnem javnem sektorju ostal nespremenjen. Plačne rezerve tako po njegovem mnenju ostajajo v širšem javnem sektorju.

Zmanjšati želijo avtomatizme pri napredovanjih, delovni dobi in dodatkih za stalnost. Večji poudarek pa želijo dati nagrajevanju na podlagi doseženih rezultatov dela. Na ta način želi minister doseči, da bi imel predstojnik večjo možnost nagrajevanja svojih sodelavcev, vendar ne po lastni presoji, ampak na podlagi opredeljenih meril. Opredelitev ciljev, s katerimi bo mogoče meriti uspešnost, bo treba doreči s sindikalno stranjo, je sklenil, saj bi to prineslo večjo prožnost in motivacijo.

Štrukelj: Vlada nima argumentov
Vlada vztraja pri podaljševanju varčevalnih ukrepov, pri čemer za to ne navaja nobenih resnih argumentov, pri tem pa ignorira tudi nekatera dejstva, je dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj.

Sindikalna stran pričakuje pojasnila glede novih zaposlitev, po Štrukljevih besedah od ministrstva želijo slišati številke, koliko mladih se bo zaposlilo v šolstvu, zdravstvu, kulturi, sociali in koliko bo to stalo. Pričakuje tudi, da bodo mladi zaposleni že s 1. januarjem, saj pogovori potekajo o plačah za prihodnje leto.

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar po drugi strani vztraja pri nespremenjenem finančnem načrtu, v okviru katerega bodo v pogajanjih poskušali najti načine in konkretne ukrepe. Gre za 2,8-odstotno povečanje mase za plače, znotraj tega pa iščejo tudi možnosti za nove zaposlitve. "Če bomo mi maksimalno izkoristili vsa povečanja plač pri obstoječih zaposlenih, potem enostavno ne bomo imeli sredstev za nove zaposlitve," opozarja Koprivnikar.

Pri novih zaposlitvah so predvsem iskali načine za zaposlovanje pripravnikov, po ministrovih besedah je v okviru obstoječega kadrovskega načrta še precej prostih kvot, zato širitve kadrovskega in finančnega načrta ne predvidevajo. Zvišana gospodarska rast je bila pričakovana in so nanjo računali, tako da v prilivih državnega proračuna ni bistvenih sprememb.