Po odhodu iz KPK-ja se je Praprotnik zaposlil na NLB-ju. Foto: BoBo
Po odhodu iz KPK-ja se je Praprotnik zaposlil na NLB-ju. Foto: BoBo
false
Praprotnikov zaposlitveni postopek je bil opravljen v pičlih 24 urah. Foto: Borut Živulović/BoBo

Iz poročila komisije (KPK) izhaja, da postopek izbire in imenovanje Praprotnika nista bila izvedena s pravo mero skrbnosti pri odločanju, kar je okrnilo ugled NLB-ja in integriteto institucije, ki je v 100-odstotni lasti države. S tem je banka po ugotovitvah KPK-ja ravnala v nasprotju z integriteto, kot jo opredeljuje zakon. Ker kršitev nasprotja interesov komisija ni ugotovila, je postopek na tem področju ustavila.

Po besedah komisije je center notranje revizije NLB-ja o Praprotniku zapisal, da "nima zahtevanih teoretičnih in praktičnih znanj ter izkušenj s področja bančnega poslovanja". Zato bi bila po njihovih besedah zanj namesto ocene "ustrezen" primernejša ocena "pogojno ustrezen", kar pomeni, da mora v določenem času izpolniti določen pogoj. Po mnenju komisije to ne drži, saj so pogoji za zasedbo delovnega mesta opredeljeni v sistemizaciji delovnih mest.

Komisija v nadaljevanju ugotavlja, da so bili vsi postopki za zaposlitev opravljeni v manj kot 24 urah, "kar bi lahko kazalo na nelogično oziroma nerazumljivo hitrost samega postopka od trenutka objave javnega razpisa do zaključka postopka za prosto delovno mesto".

Morebiten že vnaprej znan izid postopka po besedah KPK-ja dodatno podkrepi tudi to, da so redne seje uprave NLB-ja po navedbah Janka Medje v 95 odstotkih praviloma potekale ob torkih, sklep uprave o soglasju k zaposlitvi in imenovanju pa je bil sprejet v sredo. To po besedah KPK-ja pomeni, da je bilo gradivo k točki sprejetja sklepa vsakemu članu uprave dano v kroženje v podpisni mapi.

Sedlarjeva je bila proti
Komisija sicer odločitve ni sprejela soglasno, saj je namestnica predsednika KPK-ja Alma Sedlar glasovala proti. Kot je Sedlarjeva med drugim zapisala v ločenem mnenju, navedene kršitve pri postopku zaposlitve po njenem mnenju niso bile takšnega značaja, da bi jih bilo mogoče opredeliti kot ravnanje v nasprotju z integriteto. Poleg tega so takšne kršitve po njenem mnenju v pristojnosti inšpektorata za delo, ne KPK-ja.

Sedlarjeva je opozorila tudi na možnost, da bi kdo domnevno kršitev integritete v obravnavanem primeru lahko prepoznal tudi zaradi velikega "zanimanja" politike in medijev za ta primer. "Zavedam se, da moj glas proti in pričujoče ločeno mnenje tovrstnih pričakovanj ne bosta izpolnila," je dodala.

Politično vroča zaposlitev
KPK je Praprotnikovo zaposlitev v NLB-ju začel podrobneje preučevati spomladi 2014, saj je v povezavi s tem prejel več prijav. Praprotnik se je v banki zaposlil 1. aprila 2014. Pred tem je bil v KPK-ju od jeseni 2010 do novembra 2013 zaposlen kot podpredsednik komisije.

Zaposlitev Praprotnika na NLB-ju je takrat odprla mnogo vprašanj, mediji so se med drugim spraševali, ali ni morda Praprotnik že pred drugimi vedel za razpis v banki za direktorja centra za skladnost poslovanja. NLB je namreč razpis objavil 4. marca, to je pet dni po seji senata KPK-ja, na kateri se je Praprotnik iz neznanega razloga izločil iz odločanja o NLB-jevem spornem najemu kadrovske agencije Korn Ferry International.

Poslanska skupina SDS-a je zaradi omenjenega primera zahtevala sklic izredne seje DZ-ja. V NLB-ju so v odzivu na vprašanja medijev in SDS-a pred dvema letoma zagotovili, da so Praprotnika izbrali na strokoven in pregleden način. Prav tako da napak v postopku ni zaznal nadzorni svet NLB-ja.