Vaša ocena: 
Ocena 4,8 od 17 glasov
Ocenite to novico!
"Ocene, da dinastija Šrot obvladuje Celje, so poenostavljene in pretirane. Bolj se mi zdi vprašljiva Šrotova četrta kandidatura," pravi prvi župan mestne občine Celje, Jožef Zimšek.
Po njegovih besedah je bila razvojna strategija mesta začrtana, že preden je županovanje v občini leta 1998 prevzel Bojan Šrot, ki se zdaj poteguje še za četrti mandat. S prvim županom celjske občine smo se pogovarjali o dobrih in slabih straneh življenja Celjank in Celjanov in o izzivih, ki so pred novim (starim) vodstvom.
Kaj so po vašem mnenju prednosti in slabosti županovanja dozdajšnjega župana Celja, Bojana Šrota?
V plus dosedanjega župana Celja lahko štejem to, da je v prvem mandatu po letu oz. dveh dojel, da je razvojna vizija, ki jo je sprejel izvršni svet občine Celje še pred sprejetjem zakona o lokalni samoupravi in ki jo je tudi sam v svoji prvi kampanji Celjanom ponujal kot svojo, dobra. Dobro je še bilo nadaljevanje projektov, ki so bili vneseni v državni proračun do konca leta 1998: celjska knjižnica, mestni grad, mladinski center, bolnišnica.
| V okviru lokalnih volitev smo na MMC-ju pripravili pogovore z nekdanjimi župani mestnih občin, ki ne kandidirajo na letošnjih lokalnih volitvah, in jih kot poznavalce razmer povprašali o tem, kaj je bilo v občini po zadnjih lokalnih volitvah storjenega dobro oz. slabo in kje vidijo prioritete občinskega razvoja. |
Kako kot nekdanji župan mestne občine Celje vidite vizijo občine? Kje in kateri so glavni izzivi?
Mogoče bi bila moja prioriteta zaščita poplavno ogroženih območij ali pa prostorski načrt in strateško usmerjena raba prostora. Moja vizija je bila predstavljena že leta 1993 na izvršnem svetu, pozneje na mestnem svetu. Sam bi jo dosledno izvajal, kot je bila zastavljena. Danes oz. pretekla leta pa se je pozabljalo na nekatere dele. Iz vizije mislim predvsem na razvoj malih in srednjih podjetij v Celju, na zaščito Celja pred poplavnimi vodami, onesnaževanjem, hrupom in zapostavljanjem krajevnih skupnosti in mestnih četrti.
Celje je sicer med najbolj zadolženimi slovenskimi občinami. Med drugim je Računsko sodišče v poročilu odkrilo primer, ko se je občina leta 2003 zadolžila s pomočjo podjetja v občinski lasti pri prodaji in nato ponovnem odkupu hale Golovec. Kako komentirate samo zadolženost in omenjeni primer?
Res je, zadolženi smo preveč, prodali smo tako rekoč vso srebrnino, zemljišča. Žal ta sredstva niso bila usmerjena v razvoj podjetništva in v kadre. V Celju se je veliko mešetarilo z zemljišči in objekti. Se prodajalo, kupovalo, vendar so to delale tudi druge občine. Žal razprave o teh dogodkih v mestnem svetu niso bile uspešne.
Velika težava pa je tudi brezposelnost mladih. Po podatkih Eurostata je stopnja brezposelnosti mladih do 26. leta v Celju s 16,7 odstotka tretja najvišja med slovenskimi občinami. Bi bila rešitev prav vlaganje v gospodarski razvoj v regiji?
Brezposelnost mladih me tako v celotni Sloveniji kot v Celju resnično skrbi, še posebej zaposlovanje za kratek, določen čas. Mladina danes nima prave perspektive, kar se tiče delovnih mest, stanovanj, družine … Tega zahtevnega vprašanja se nismo zadnje leto niti dotaknili, kaj šele, da bi se ga lotili celovito in načrtno.
Tako kot v večini mest tudi v Celju mestno jedro umira, v večnem "boju" med Mariborom in Ljubljano pa se zdi, da celjska stadion in športna dvorana (pre)pogosto ostaneta pozabljena. Kako bi to lahko spremenili?
Odkar imamo v Sloveniji na obrobjih večjih mest velike prodajne centre, ki ponujajo praktično vse z možnostjo parkiranja kar pred vhodom, bo oživljanje starih mestnih jeder zahtevna naloga. Dediščina Celja - kulturna, zgodovinska, obrtniško-trgovska, industrijska itd. - ni dovolj izkoriščena pri načrtnem delovanju za oživitev mestnega jedra. Ptuj je dober dokaz uspešnega oživljanja starega mestnega jedra, kar pa v Celju ne zmoremo dovolj izkoristiti. Celje je pomembno srednjeevropsko mesto, vendar se tega Celjani premalo zavedamo.
Tekmovanje oz. "boj" med mesti v Sloveniji, kdo bo več vložil v zidove - stadione, dvorane, je napačno. Lep primer je prevelik nogometni stadion v Celju. Bolje bi bilo vlagati v razvoj podjetništva, v nova delovna mesta za mlade in kakovost življenja ljudi v Celju.
Za konec pa še to. Bojan Šrot je na čelu Celja že od leta 1998 in zdaj kandidira še za četrti županski mandat. Kaj pravite na nekatere očitke, da Celje obvladuje dinastija Šrotov (Srečko Šrot je direktor Radia Celje in Novega tednika, Boško pa je bil na čelu Pivovarne Laško, op. a.)?
Ocene, da "dinastija" Šrot obvladuje Celje, so poenostavljene in pretirane. Celje ima dovolj intelektualnih sil, da se je upiralo lobističnim interesom. Ti so sicer uspevali pri porabi sredstev in naložbah, ni jim pa uspelo svoje ožje interese vsiliti v temeljne razvojne smeri Celja.
Bolj se mi zdi vprašljiva Šrotova četrta kandidatura, kar bi pomenilo 16 let županovanja. Še posebej ob napovedi, da bi županovanje opravljal nepoklicno. Preprosto povedano – rad bi sedel na dveh stolih.
Nova mestna oblast v Mariboru že dela
00:02:10, 26. oktober 2010
Konstitutivna seja mestnega sveta v Celju
00:01:42, 26. oktober 2010
Bossman na CNN-u
00:01:00, 26. oktober 2010
|
Ste zadovoljni z izidi lokalnih volitev v vaši občini?
Prepričan sem, da je Šrot sposoben tudi tega. Potrebno je spremeniti prioritete. Tehnološki inkubator še ni dal rezultatov.
12 let dolgi projekti ...toliko o dobrem delu dosedanjih županov.
Kar se gradu tiče, ni sploh več podoben gradu izpred let, ampak dobro, vsaj propada ne..
Jaz vsake toliko pridem v rodno Celje, to štejem zadnjih 10 let, pa mi še vseeno deluje popolnoma enako kot takrat...toliko mest nas je povozilo z napredkom...
to, da je na obrobju šoping center manija..hmm...veliko mest jo ima, a staro jedro še vedno deluje..bo potrebno nekaj spremeniti, da se v center vrnejo tisti časi, polnih ulic, ko si se komaj prebijal čez mesto...grem staviti, da tudi vsak ne želi vsak dan v šoping centre posedati..Kaj pa npr.urediti ob Savinji lepo promenado, take možnosti ponuja, pa se jo izogiba...da ne govorim o parku...
tako pa je vse od leta 98 enako..še dobro, da tu in tam pokosijo travo ob Savinji...