Raziskava je pokazala, da nasilje v slovenskih srednjih šolah narašča. Dekleta so pogosteje žrtve besednega nasilja, fantje pa fizičnega. Foto: MMC RTV SLO
Raziskava je pokazala, da nasilje v slovenskih srednjih šolah narašča. Dekleta so pogosteje žrtve besednega nasilja, fantje pa fizičnega. Foto: MMC RTV SLO
Dijaki
Glede na raziskavo je osem odstotkov dijakov vsaj enkrat na mesec priča fizičnemu nasilju (brcanju, pljuvanju, udarcem). Foto: MMC RTV SLO
Polovica slovenskih dijakov že žertev nasilja
DOS: Nasilja med dijaki vse več

Kot sta za MMC pojasnila Andrej Čuš, predsednik Dijaške organizacije Slovenije (DOS), in Eva Semič, članica predsedstva organizacije, je v šolah največ verbalnega nasilja, katerega žrtve so pogosteje dekleta, medtem ko so fantje pogosteje tarča fizičnega nasilja. Nasilneži se na svoje vrstnike najpogosteje spravijo med odmori in po pouku.

Raziskava, v kateri je sodelovalo 600 dijakov 1. in 3. letnikov iz več slovenskih srednjih šol (40,5 odstotkov srednjih šol iz osrednje slovenske regije, 38 odstotkov šol iz štajerske regije ter 21,5 iz primorske) je pokazala, da se dijaki srečujejo z nasiljem skoraj vsak dan. Vsaj enkrat pa je bilo trpinčenih skoraj 50 odstotkov dijakov.

Vse več nasilja, vse več tudi "hujskačev"
Kot sta pojasnila sogovornika, je raziskava pokazala, da je nasilja v slovenskih srednjih šolah vse več, vznemirljiv pa je tudi podatek, da "narašča tudi število tistih, ki spodbujajo k nasilju, kar se čez leto stopnjuje".

Video na desni: Andrej Čuš in Eva Semič za MMC o raziskavi.

Zanimalo nas je še, ali so slovenski dijaki dovolj pogumni, da se v primeru nasilja obrnejo na starše, učitelje ali druge pristojne. Po besedah Čuša je to precej odvisno od vsakega posameznika. Veliko dijakov je po njegovem mnenju sram, da bi komu zaupali, da so bili žrtev nasilja. "To zadržujejo v sebi in nato to frustracijo skušajo odpraviti z maščevanjem," je pojasnil in dodal, da se veliko dijakov zaupa vsaj prijateljem, če že ne pristojnim osebam.

In kako naj dijak ravna, če so vrstniki do njega nasilni? Po mneneju Semičeve je najbolje, da se dijak obrne na svetovalno službo, ki mu v tem primeru lahko pomaga. Pri tem pa sogovornika menita, da je bolje, da se dijak odzove sam, in ne starši v njegovem imenu.

Celotno raziskavo lahko preberete tukaj.

Dijaki si želijo alternativnih kazni
Sogovornika vidita zaposlovanje varnostnikov v slovenskih šolah le kot eno izmed ovir, ki bi lahko nasilneža odvrnila od njegove namere, "pri čemer ostaja še veliko drugih dejavnikov, ki vplivajo na njegovo odločitev za nasilno dejanje." Glede na raziskavo si dijaki pri sankcioniranju nasilja želijo več alternativnih ukrepov, kot sta opravičilo in odslužitev kazni, in ne samo izrek le-te (opomin, ukor). 48 odstotkov dijakov pa še meni, da so nasilneži redko kaznovani.

Znano pa je, da v šolah niso žrtve nasilja le dijaki, temveč vse pogosteje tudi učitelji. Na račun učiteljev 42 odstotkov dijakov stresa šale, 31 odstotkov dijakov učitelje žali, kar po mnenju raziskovalcev nakazuje na pomanjkanje avtoritete učiteljev in spoštovanja dijakov do odrasle osebe.Prav tako pa tudi učitelji izvajajo verbalno nasilje nad dijaki, in sicer v 24 odstotkih jih prezirajo, v šestih odstotkih žalijo in v 12 odstotkih mučijo z neprimernimi opazkami.

Raziskavo naslovili na pristojne ustanove
Kot pravijo v Dijaški organizaciji, so želeli z raziskavo opozoriti na nasilje, ki ga je med dijaki vse več. Posredovali ga bodo na Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za mladino, Urad Varuha za človekove pravice ter Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture.

Polovica slovenskih dijakov že žertev nasilja
DOS: Nasilja med dijaki vse več