Škof Rožman, čigar posmrtne ostanke so v sredo iz frančiškanske grobnice v Lemontu pri Clevelandu prepeljali v Slovenijo, je dobil svoje zadnje počivališče v kripti stranske kapele sv. Marije Magdalene v ljubljanski stolnici.

Stres: Rožman ni nikogar izključeval
Gregorij Rožman je pomagal tisočim in v svoji dobrohotnosti ni nikogar izključeval, je v osrednji pridigi dejal ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres. Bil je pastir, ki mu je šlo za življenje vsakega človeka, tudi če se ni strinjal z njegovim prepričanjem. Stres je poudaril, da je biti pokopan v domovini naravna pravica, poznana že pred tisočletji, danes pa jo škofu Rožmanu s spoštovanjem priznavamo in izpolnjujemo. Pri tem se je posebej zahvalil ameriškim Slovencem, ki so desetletja skrbeli za njegov grob. Kdor je Rožmana poznal, je vedel, da je vedno dopuščal možnost, da je storil tudi kaj narobe, je dejal in dodal, da je Rožman predvsem zelo trpel.
Stres je tudi poudaril, da potrebujemo spravo in medsebojno spoštovanje v svojih različnostih. To dejanje je kljub pomembnosti le eno v verigi dejanj, da se bodo povrnile edinost, sreča, sprava. Nadaljeval je, da ne moremo spregledati, da na tisoče žrtev vojne in revolucije še čaka na dostojanstven pokop, ki bo v skladu z neodtujljivim dostojanstvom sleherne osebe. Stres je svojo pridigo končal z besedami, da je Rožman Jezusu sledil v trpljenju in naj odslej počiva med nami.
Stolna cerkev v Ljubljani je bila polna do zadnjega kotička, navzoči so bili skoraj vsi slovenski škofje, apostolski nuncij in 200 duhovnikov. Po nekaterih ocenah se je v cerkvi zbralo okoli 2.000 ljudi.

Priložnost za slovo od škofa Rožmana
Krsto s posmrtnimi ostanki Gregorija Rožmana so na nadškofijskem dvorišču pred začetkom svete maše sprejeli člani stolnega kapitlja na čelu z nadškofom Antonom Stresom in pomožnim škofom Antonom Jamnikom ter jo v sprevodu ponesli v stolnico. Škofa Rožmana, ki se 54 let po svoji smrti vrača v domovino, je iz Lemonta, kjer je bil pokopan leta 1959, pospremil škof Jamnik.
Mašo ob sprejemu posmrtnih ostankov nekdanjega ljubljanskega škofa Gregorija Rožmana je vodil pomožni škof Anton Jamnik, verniki pa so se od Rožmana lahko poslavljali še vse do 15. ure.
Dolgoletne želje številnih vernikov
Z današnjim dogodkom so se uresničile dolgoletne želje številnih vernikov, ki so si prizadevali za vrnitev posmrtnih ostankov škofa Rožmana v domovino. Rožman se je leta 1945 umaknil na Koroško, nato pa v Združene države. Jugoslovansko vojaško sodišče ga je zaradi domnevnega sodelovanja z okupatorjem leto dni pozneje - v odsotnosti - obsodilo na odvzem prostosti s prisilnim delom za 18 let. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je to sodbo razveljavilo leta 2007, dve leti pozneje pa je bil postopek dokončno ustavljen.
Škof Rožman je umrl leta 1959 in bil nato pokopan v Lemontu pri Chicagu. Pobudo za prekop je - na najvišji državni ravni leta 2001 - dal tudi tedanji predsednik države Milan Kučan, ko je vatikanskemu državnemu tajniku Angelu Sodanu povedal, da bi vrnitev Rožmanovih posmrtnih ostankov v domovino prispevala k pomiritvi ter bi bila v duhu etike in razumevanja evropske krčanske civilizacije.