Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki bo prepeljal posmrtne ostanke škofa Gregorija Rožmana v Slovenijo, meni, da bo Rožanov pokop v domovino pomembno dejanje na poti k spravi. Foto: MMC RTV SLO
Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki bo prepeljal posmrtne ostanke škofa Gregorija Rožmana v Slovenijo, meni, da bo Rožanov pokop v domovino pomembno dejanje na poti k spravi. Foto: MMC RTV SLO

Rožman je imel tri temeljne poudarke v svoji škofovski službi. Prvi je evharistija, se pravi molitev in čaščenje Jezusa. Ta vidik, da se zahvalimo Bogu, da je na čudovit način izpolnil obljubo, da bo z nami za vse večje čase, je zelo pomemben. Drugi vidik je njegova marijanska razsežnost duhovnosti. Zato je tudi želel biti pokopan v ameriških Brezjah v Lemontu. Marija v njegovem življenju pomeni predvsem to, da je treba tudi pod križem v trenutkih najhujših preizkušenj ohraniti vero, upanje in ljubezen. Tretja razsežnost je čaščenje Jezusa Kristusa kralja. Ne kralja moči, vojske, nasilja in sovraštva, ampak gre za kraljestvo oziroma sporočilo miru, pravičnosti, ljubezni in odpuščanja.

Škof Anton Jamnik o duhovni dediščini škofa Gregorija Rožmana
Škofa Gregorija Rožmana bodo pokopali v ljubljanski stolnici. Foto: MMC RTV SLO
Rodetova vloga pri vračanju posmrtnih ostankov škofa Rožmana

Ameriški in kanadski Slovenci so se v frančiškanskem samostanu v Lemontu pri Chicagu poslovili od pokojnega ljubljanskega škofa Gregorija Rožmana, katerega posmrtni ostanki se v naslednjih dneh po 68 letih izgnanstva vračajo v domovino. Pokopali ga bodo v soboto 13. aprila v ljubljanski stolnici.

Poslovilne slovesnosti so se udeležili ameriški Slovenci iz različnih krajev ZDA in Kanade, sveto mašo pa je daroval upokojeni pomožni škof iz Clevelanda Edvard Pevec, ob pomoči upokojenega pomožnega škofa Chicaga Johna Gormana in ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika.

Jamnik je na slovesnosti prebral zahvalno pismo ljubljanskega nadškofa in metropolita Antona Stresa. "Gospod je sprejel njegovo žrtev in ga 16. novembra 1959 poklical k sebi. Očetje frančiškani ste ga z odprtimi rokami sprejeli medse in danes bi vam rad izrekel iskreno besedo zahvale za vso skrb in pozornost, ki ste jo vsa leta izkazovali njegovemu zadnjemu prebivališču in spominu."

Na vprašanje o občutkih ameriških Slovencev zaradi selitve Rožmana v domovino je Jamnik povedal, da razume tudi njihovo žalost, še posebej starejše generacije, ki ga je poznala. "Hkrati ob tem je tudi veselje, da se bo končno izpolnila njegova poslednja želja, da bo pokopan v domovini in stolnici, kjer je bil škof," je dejal Jamnik.

"Kakor vi vsi bi tudi jaz rad doživel osvoboditev Slovencev izpod komunistične diktature in se vrnil v svojo škofijo. Toda če more moja žrtev količkaj prispevati k božji slavi in večji sreči mojih vernikov in vseh Slovencev, potem z veseljem iz vsega srca kličem Gospod, sprejmi moje življenje in naj umrjem v begunstvu," je Rožmanove besede iz leta 1948 navedel Jamnik.

"Še ko je bil živ in potem ko je bil pokopan, je bil vezni člen med Slovenci, ki so v njem čutili neko oporo in moč. V tistih težkih časih je bil trdna opora vsem, ki so izgubili domovino in najbližje, ki so končali mlada življenja po slovenskih moriščih. Izgubili so vse, razen življenja, in začeli na novo v svobodni družbi. Ameriški in kanadski Slovenci so bili v težkih letih begunstva vedno hvaležni, da so imeli med seboj škofa ," je na zapise frančiškanskega patra Metoda Ogorevca opozoril Jamnik.

Dejanje izjemnega pomena na poti do sprave
Na vprašanje o pomenu preselitve Rožmana v Slovenijo je ljubljanski pomožni škof odgovoril, da mora biti to pietetno dejanje, brez velikega hrupa. "Prepričan sem, da je to dejanje na simbolni ravni izjemnega pomena na poti do sprave, sprejemanja različnosti, pomiritve in dialoga. Rožman bo pokopan v luči vere in želje, da počiva v domači zemlji, in mislim, da bo imelo to predvsem versko razsežnost. Človek ima na temeljni etični ravni pravico, da počiva v domači zemlji, kar je bila tudi njegova želja. Te prošnje pa so bile izražene že večkrat prej in tudi nekdanji predsednik Milan Kučan je vatikanskemu državnemu tajniku leta 2001 izrazil željo, da bo Rožman v skladu s temeljnimi etičnimi načeli, ki veljajo po svetu, pokopan v domači zemlji," je poudaril Jamnik.

Pogoj Vatikana, da se Rožmana preseli v Slovenijo šele, ko bo razveljavljena obsodba vojaškega sodišča, je bil izpolnjen že leta 2009. Jamnik je tudi razložil, da je proces tekel dlje časa, med drugim tudi zaradi zamenjave vodstva ljubljanske nadškofije. "Pobude so bile sicer prisotne, odkar je Slovenija samostojna in sem hvaležen, da se to zdaj dogaja," je povedal Jamnik in poudaril, da so okoliščine Rožmanovega življenja in delovanja stvar zgodovinarjev, Cerkev pa želi pokop v Sloveniji opraviti pietetno, na duhovni ravni. "Pogreb je priložnost za molitev," je dejal Jamnik, ki pa je vseeno želel poudariti Rožmanovo duhovno dediščino.

Rožanova duhovna dediščina
"Rožman je imel tri temeljne poudarke v svoji škofovski službi. Prvi je evharistija, se pravi molitev in čaščenje Jezusa. Ta vidik, da se zahvalimo Bogu, da je na čudovit način izpolnil obljubo, da bo z nami za vse večje čase, je zelo pomemben. Drugi vidik je njegova marijanska razsežnost duhovnosti. Zato je tudi želel biti pokopan v ameriških Brezjah v Lemontu. Marija v njegovem življenju pomeni predvsem to, da je treba tudi pod križem v trenutkih najhujših preizkušenj ohraniti vero, upanje in ljubezen. Tretja razsežnost je čaščenje Jezusa Kristusa kralja. Ne kralja moči, vojske, nasilja in sovraštva, ampak gre za kraljestvo oziroma sporočilo miru, pravičnosti, ljubezni in odpuščanja. To je bilo njegovo duhovno poslanstvo, ko je bil v Sloveniji in tudi ko je bil v tujini vse do njegove smrti," je duhovno dediščini Rožmana predstavil ljubljanski pomožni škof.

Gregorij Rožman se je rodil 9. marca 1883 v vasi Dolinčice blizu Bistrice pri Pliberku na avstrijskem Koroškem. Ljubljanski škof je postal leta 1930 in to ostal do svoje smrti 16. novembra 1959 v Clevelandu, saj papež nikoli ni sprejel njegovega odstopa. Leta 1945 je pobegnil v Avstrijo, nato v Švico od tam pa leta 1948 v ZDA.

Vojaško sodišče ga je leta 1946 zaradi domnevnega sodelovanja z okupatorjem in izdaje obsodilo na 18 let strogega zapora, odvzem državljanskih pravic in zaplembo premoženja. Rožman je potem živel med ameriškimi Slovenci v Clevelandu, pokopali pa so ga v romarskem središču pri frančiškanih v Lemontu.

Rožman je imel tri temeljne poudarke v svoji škofovski službi. Prvi je evharistija, se pravi molitev in čaščenje Jezusa. Ta vidik, da se zahvalimo Bogu, da je na čudovit način izpolnil obljubo, da bo z nami za vse večje čase, je zelo pomemben. Drugi vidik je njegova marijanska razsežnost duhovnosti. Zato je tudi želel biti pokopan v ameriških Brezjah v Lemontu. Marija v njegovem življenju pomeni predvsem to, da je treba tudi pod križem v trenutkih najhujših preizkušenj ohraniti vero, upanje in ljubezen. Tretja razsežnost je čaščenje Jezusa Kristusa kralja. Ne kralja moči, vojske, nasilja in sovraštva, ampak gre za kraljestvo oziroma sporočilo miru, pravičnosti, ljubezni in odpuščanja.

Škof Anton Jamnik o duhovni dediščini škofa Gregorija Rožmana
Rodetova vloga pri vračanju posmrtnih ostankov škofa Rožmana