Parlamentarna preiskava o sistemski korupciji v zdravstvu se bo osredotočila na področje nakupa žilnih opornic, kjer je po mnenju opozicije zaznati največje nepravilnosti. Foto: BoBo
Parlamentarna preiskava o sistemski korupciji v zdravstvu se bo osredotočila na področje nakupa žilnih opornic, kjer je po mnenju opozicije zaznati največje nepravilnosti. Foto: BoBo

Poslance bo v preiskavi zanimalo, zakaj se je ta medicinska oprema v Sloveniji v preteklosti prodajala po veliko višjih cenah kot na tujih trgih in zakaj slovenski javni zavodi niso naročali pri ugodnejših tujih dobaviteljih. Ugotavljali bodo tudi odgovornost tistih, ki so omogočili nakup po tako visokih cenah.

Poslanka SDS-a Jelka Godec je spomnila, da je UKCL leta 2012 za nakup žilnih opornic porabil več kot 4,2 milijona evrov pri domačem dobavitelju, medtem ko bi pri tujem dobavitelju porabil 900.000 evrov. Jernej Vrtovec (NSi) je ob tem opozoril na to, da v preteklih koruptivnih zgodbah v zdravstvu nihče ni bil obsojen.

Nepovezani poslanec Bojan Dobovšek je pojasnil, da so primer žilnih opornic izpostavili zato, ker je "najbolj pereč, najbolj viden in najbolj eklatanten". Jani Möderndorfer (SMC) pa je opozoril, da javnih razpisov ne izvajajo javni funkcionarji, tako da politične odgovornosti s parlamentarno preiskavo ne bodo našli.

Zapravljanje časa s preiskavami
Poslanec DeSUS-a Tomaž Gantar meni, da parlamentarne preiskave prepogosto predstavljajo le brezzobega tigra, zato dvomi, da bodo s parlamentarno preiskavo prišli do zaključkov, ki bi resnično pomenili korak naprej pri obvladovanju korupcije. Po mnenju poslanke SD-ja Bojane Muršič pa je ustanovitev preiskovalne komisije priložnost, da se terja odgovornost za korupcijo v zdravstvu.

Poslanec ZL-ja Miha Kordiš je dejal, da sicer nimajo nobenih zadržkov do tega, da se razišče gospodarnost nabave žilnih opornic, imajo pa hude zadržke do tega, "da preiskavo vodijo stranke, ki so vodile vlado točno v letih, ko je bila afera javno razkrita".
Ne bo sprememb pri politiki prometne infrastrukture
DZ je sicer zavrnil SDS-ov predlog zakona o graditvi prometne infrastrukture v Sloveniji, ki določa vsebinski nabor prioritet in drugih projektov, ki jih je treba po mnenju največje opozicijske stranke izpeljati do leta 2030. Vložili so tudi predlog, ki je določal vire financiranja.

V koaliciji predloga niso podprli, saj da potreb po sprejemanju posebnega zakona ni, je poudaril minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Pojasnil je, da je vlada julija lani sprejela strategijo razvoja prometa, ki ji bo do letošnjega julija sledil operativni načrt konkretnih projektov za šestletno obdobje. Ta se bo noveliral vsako leto, še pred tem pa bo DZ sprejel nacionalni program razvoja prometa, ki bo nadomestil vse do zdaj veljavne programe za posamezna prometna področja. Poudaril je, da so v polnem teku tudi dejavnosti za zagotavljanje financiranja projektov.