Rožle Prezelj je še vedno slovenski rekorder v skoku v višino. Foto: BoBo
Rožle Prezelj je še vedno slovenski rekorder v skoku v višino. Foto: BoBo

Najmlajši med slovenskimi varuhi, varuh pravic športnikov Rožle Prezelj, pravnik in nekdanji olimpijec v skoku v višino, je predstavil svoje prvo letno poročilo. Prejšnja slovenska vlada ga je namreč na podlagi zakona o športu imenovala marca 2018 za dobo petih let.

Funkcijo varuha, ki je sicer neprofesionalna, je opravljal že v okviru Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS). Kot je Prezelj pojasnil ob predstavitvi svojega prvega letnega poročila, se športniki in drugi z njimi povezani deležniki zdaj bistveno pogosteje obračajo nanj z vprašanji, pobudami in tudi s pritožbami.

Varuh športnikovih pravic, ko je še deloval v okviru OKS-ja, je od 2013 do 2018 obravnaval nekaj manj kot 100 primerov, v letošnjem poročilu pa se je znašlo 42 zadev. Pri večini, v 24 zadevah, je varuh nudil pomoč, posredoval v 16 zadevah in trikrat posredoval kot mediator.

Pri varuhu športnikovih pravic nasvete iskal tudi Peter Prevc

Tretjina primerov, kjer je varuh pomagal prijaviteljem ali pa jim skušal interpretirati obstoječa pravila, se je nanašala na 34. člen zakona o športu, ki ureja prestope športnikov v druge športne organizacije.

Prestopi v druge klube, predvsem otrok in mladostnikov, so povzročali precej sporov že v preteklosti, saj so tudi v uradu varuha človekovih pravic prejemali številna opozorila staršev zaradi visokih odškodnin, ki so jih zahtevali klubi ob prestopih.

Omenjeni 34. člen med drugim navaja, da "športna organizacija lahko od športnika, starejšega od 15 let, zahteva plačilo nadomestila za prestop, če ima z njim sklenjeno pisno pogodbo, v kateri je to določeno in na podlagi katere prejema plačilo v znesku najmanj bruto minimalne plače v Republiki Sloveniji".

Prezelj pravi, da so bili prestopi mladih športnikov v preteklosti velika težava, ki pa se še vedno pojavlja. V povezavi s 34. členom je podal tudi priporočilo, v katerem je opozoril, da je treba uskladiti interne akte športnih organizacij glede prestopov, ustrezen nadzor pa bi moral izvajati tudi inšpektorat za šolstvo in šport. Ob tem je poudaril, da letos do junija ni bilo novih primerov zapletov pri prestopih, toda na drugi strani so se prestopni roki komaj začeli.

"Športnikom svetujem, naj se obrnejo na varuha, ko vidijo ali začutijo, da bo morda prišlo do neke težave. Ne pa po tem, ko je že skoraj končan prestopni rok. Takrat je težko pomagati," opominja.

Med zadevami, ki jih je obravnaval varuh športnikovih pravic, so bili nasilje med športno dejavnostjo, verbalno nasilje nad športniki, dostop do športne infrastrukture … Pri sumih morebitnega finančnega izsiljevanja pri prestopih športnikov ali nasilju bi lahko šlo tudi za elemente kaznivih dejanj.

Varuh športnikovih pravic Rožle Prezelj je do konca lanskega leta obravnaval 42 primerov, vendar, kot poudarja, niso vedno vodili do neke resne situacije.  Foto: BoBo
Varuh športnikovih pravic Rožle Prezelj je do konca lanskega leta obravnaval 42 primerov, vendar, kot poudarja, niso vedno vodili do neke resne situacije. Foto: BoBo

"V preteklem letu sem se sešel z ministrstvom za notranje zadeve, kako bodo sodelovali ob kakršni koli takšni zadevi. Vse zadeve, ki kažejo na sume večjih nepravilnosti ali sume kaznivih dejanj, predam naprej, saj nimam pristojnosti ali kompetenc, da bi se z njimi ukvarjal. Pojavljajo se sicer indici, da prihaja tudi do takšnih težav. V sklopu borilnih športov je zelo težko določiti, kdaj gre za neko čezmerno uporabo sile," pravi varuh športnikovih pravic in poudarja, da je posebnost športa na tem področju zelo prisotna in da je v teh primerih treba fizično in verbalno nasilje zelo previdno obravnavati in komentirati.

Tržno zaračunavanje uporabe šolske telovadnice

Kar nekaj težav pa se, vsaj glede na obravnavane primere, pojavlja tudi z javnimi športnimi objekti, kot so denimo šolske telovadnice, ki so bili zgrajeni iz javnih ali pa evropskih sredstev. Te pa upravljajo lokalna skupnost oz. občine, ki športnim klubom zaračunavajo tržne cene za njihovo uporabo. Takšne kot denimo za oddajo prostorov v rekreativne namene. To lahko precej bremeni športna društva.

"Niso vsi športi takšni, da se dogajajo v naravi. Če ne moreš plavati v bazenu, se s plavanjem ne moreš ukvarjati," je med drugim opozoril varuh, ki je med priporočili navedel, da bi za športne programe, ki jih sofinancira država ali lokalna skupnost, morali zagotoviti prednost pri dostopu do javne športne infrastrukture, zlasti v času, ki je za posamezne skupine in programe primeren. Denimo za mlade športnike po končanem pouku. Kar pa zadeva finančno odškodnino športnih klubov za uporabo javnih športnih, pa naj bi ta pokrivala zgolj stroške dejanskega vzdrževanja.

Varuh športnikovih pravic je tudi OKS pozval, naj svoje članice pozove k odgovornemu, preglednemu in zakonitemu delovanju, ker naj bi to zmanjšalo število pritožb, in dal pobudo za ustanovitev neodvisnega arbitražnega organa za reševanje sporov v športu.