Kot pojasnjuje politični analitik Milan Balažic, je Pučnik ena od izjemnih osebnosti slovenske zgodovine, ki je tudi med najbolj zaslužnimi za osamosvojitev Slovenije. Po njegovih besedah je bil Pučnik kot osebnost in kot politik človek, ki je energično zastopal svoja politična načela. "Lahko si se z njimi strinjal, lahko pa ne. Hkrati pa je bil tudi človek kompromisov in dogovora. Kar je tudi večkrat demonstriral. Konec koncev tudi ob najbolj kritičnih trenutkih. Recimo v času, ko se je v parlamentu pripravljal dokument o plebiscitu za osamosvojitev Slovenije," navaja Balažic.

Pesek: Pučnik motor slovenske osamosvojitve
Da je bil Pučnik motor slovenske osamosvojitve, meni tudi novinarka TV Slovenija Rosvita Pesek, ki meni, da je velikokrat videl korak dlje od ostalih. Po njenih besedah se je bolj kot drugi zavedal, da demokratične sile za spremembe v slovenski družbi potrebujejo strukture - to je politične stranke in vzvode oblasti. Pučnik je imel neko neizmerno spoštovanje, je ocenila Peskova. Pri tem je dodala, da "o tem veliko pove izjava Huberta Požarnika, ki je dejal, da je imel Pučnik tak ugled, da so ga bili pripravljeni vsi priznati, in so ga tudi brez besed podprli oz. soglašali z njim kot predsednikom Demosa".

Zaradi člankov dvakrat v zaporu
Pučnik se je rodil 9. marca 1932 na Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici. V času komunističnega režima je bil zaradi člankov v Reviji 57 leta 1958 aretiran in obsojen na devet let strogega zapora. Po petih letih je bil pogojno odpuščen. Po prihodu na prostost se je vključil v delo pri reviji Perspektive, kjer je objavil nekaj člankov; zaradi njih so ga znova aretirali. Po dveh letih zapora je leta 1966 odšel v Nemčijo, kjer je najprej delal kot fizični delavec ter znova diplomiral in nato še doktoriral. V Nemčiji je tudi dobil politični azil.

Na Univerzi v Lüneburgu je pozneje dobil mesto docenta za sociologijo. Leta 1989 se je upokojil kot višji akademski svetnik.

Predsednik predhodnice SDS-a in Demosa
Od leta 1989 do 1993 je bil predsednik Socialdemokratske zveze Slovenije (SDZS) oz. Socialdemokratske stranke Slovenije (SDSS), ki se je pozneje preimenovala v SDS, bil pa je tudi (1989-91) predsednik Demokratične opozicije Slovenije (Demos), ki je zmagala na volitvah 1990.

Leta 1990 je bil kandidat Demosa na volitvah za predsednika predsedstva Slovenije. Takrat ga je v predsedniški tekmi premagal Milan Kučan. Pučnik je bil leta 1992 v prvi vladi Janeza Drnovška podpredsednik vlade, na volitvah 1992 pa je bil izvoljen za poslanca DZ, kjer je med drugim vodil parlamentarno preiskovalno komisijo za povojne množične poboje.

Nazadnje častni predsednik SDS-a
Iz aktivne politike se je umaknil leta 1997. Nazadnje je bil častni predsednik SDS-a.

Umrl je 11. januarja 2003 v 71. letu starosti.

M. N.