Novi osnutek zakona bi slabi banki mandat podaljšal do 2022. Foto: MMC RTV SLO
Novi osnutek zakona bi slabi banki mandat podaljšal do 2022. Foto: MMC RTV SLO
Obetalo naj bi se tudi učinkovitejše upravljanje nepremičninskega fonda. Foto: BoBo

Zakonske spremembe, ki urejajo delovanje slabe banke, se pričakujejo že dalj časa. Na DUTB-ju so o potrebni prenovi nekaterih določil zakona začeli govoriti že kmalu po vzpostavitvi družbe konec leta 2013. Spremembe zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank je vlada obravnavala že na začetku marca, ko je imenovala nove neizvršne direktorje DUTB-ja in znižala plače vodilnim v družbi.

Osnutek novele zakona predvideva podaljšanje delovanja slabe banke za pet let, do 31. decembra 2022. Iz obrazložitve predlagatelja je razvidno, da je namen spremembe izogibanje prodajam pod pritiskom zaradi časovne stiske. Zagotoviti želijo, da se bo našel primeren kupec, ki bo v največji mogoči meri povrnil proračunska sredstva.

Nove pristojnosti
Na ministrstvu si prav tako želijo jasnejše opredelitve dejavnosti slabe banke, saj gre v obstoječem zakonu za pomanjkljivosti in razpršenost po različnih členih. Natančno naj bi bile določene tudi sledeče dejavnosti: izvajanje ukrepov za krepitev stabilnosti bank, upravljanje premoženja in obveznosti, ki jih je DUTB pridobil s prenosom slabih terjatev iz bank, in prestrukturiranje podjetij.

V DUTB-ju so že dalj časa izražali željo po jasno opredeljenih pristojnostih pri prestrukturiranju podjetij, saj so v ta proces močno vključeni. Osnutek novele tako v cilje delovanja dodaja prav prestrukturiranje podjetij.

Trenutno veljavni zakon omogoča pretvorbo terjatev v kapital ali podrejeno posojilo in povečanje ali prodajo deleža v podjetjih, osnutek novega zakona pa natančno določa, kako in pod katerimi pogoji lahko DUTB sodeluje pri finančnem ali poslovnem prestrukturiranju podjetij, v katerih je upnik ali družbenik.

Na predlog finančnega ministrstva bi lahko slaba banka pri prestrukturiranju sodelovala s katerim koli pravnim poslom, ki dolžniku omogoči, da postane plačilno sposoben. Mogoči so posojilo, nastopanje kot porok in jamstvo banki za izpolnitev obveznosti podjetja.

Boljše upravljanje nepremičnin
Osnutek zakona daje slabi banki tudi možnost, da sama ali skupaj s kom drugim ustanovi delniško družbo ali družbo z omejeno odgovornostjo. Predlaganih je več pogojev, in sicer prenos terjatev ali lastniških deležev na novo družbo v tistih podjetjih, kjer DUTB sodeluje pri prestrukturiranju. Nova družba bo tako sposobna samostojnega poslovanja, nanjo pa bodo s ciljem gospodarnejšega upravljanja nepremičninskega portfelja tudi prenesene nepremičnine v lasti slabe banke.

Učinkovitejši nadzor
Zaradi pomislekov glede neodvisnosti nadzora v enotirnem sistemu upravljanja bi novela vpeljala jasnejšo ločitev nadzorne in izvršne funkcije direktorjev znotraj upravnega odbora. Za to naj bi poskrbelo določilo, da neizvršni direktorji ne bi smeli voditi poslov. Merila, ki veljajo za izbor neizvršnih direktorjev, ki jih predlaga vlada, bi razširili tudi na izvršne direktorje.

Obetajo pa se tudi novosti pri nadzoru ministrstva za finance nad delom in zakonitostjo delovanja DUTB-ja, ki bo moral ministrstvu posredovati kateri koli dokument ali informacijo. Slaba banka pa bo z ministrstva lahko prejemala tudi splošne usmeritve, ki pa zaradi njene neodvisnosti ne bodo smele vsebovati neposrednih navodil. Ministrstvo bo tudi brez prekrškovnih pooblastil, ne bo pa moglo niti ocenjevati konkretnih odločitev.