Dušan Kumer, predsednik poslanske skupine Socialnih demokratov. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Dušan Kumer, predsednik poslanske skupine Socialnih demokratov. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten

Kljub vsem tem ukrepom, ki so imeli konkretne učinke in brez katerih bi bila situacija še mnogo, mnogo slabša, se poudarjajo le slabosti. Ustvarila se je psihoza - vse, kar je dobrega, je samoumevno; za vse slabo pa je kriva država oz. tisti, ki jo vodijo.

Kumer

V poslanski skupini smo ohranili neavtoritarno delovanje, konstruktivno politiko ter v družbo vnašili mir, varnost, stabilnost in argumentirano odločanje.

Kumer

Za Kumra je prišel je čas, da po treh letih poda samooceno z "delčkom samokritike". Ta mandat je po njegovi oceni pokazal, da je bila SD-jeva poslanska skupina ključni element za sprejetje najzahtevnejših reform, s svojo držo pa je poskrbela, da je državni zbor - kljub številnim koalicijskim, še bolj pa vladnim pretresom - učinkovito deloval vse do danes.
Ponovno je poudaril, da je na to koalicijo leta 2008 padla "neverjetno slaba zapuščina", ki je predstavljala zelo slabo podlago za soočanje s svetovno gospodarsko, finančno in socialno krizo. Na tej točki je po njegovi oceni prevladala ravno socialno-demokratska doktrina: "Najprej človek, potem kapital." SD je v najhujših časih poskrbel za ljudi na eksistencialnem robu, šele v drugi fazi so se lotili dviga konkurenčnosti gospodarstva. "Mislim, da smo ravnali prav, in tako bi storili še enkrat," je izjavil.

"Ohranili smo 22.000 delovnih mest"
Kumer je naredil krajši pregled delovanja vlade in koalicije v tem obdobju. V skladu z njihovo doktrino so že takoj ob vstopu na oblast sprejeli sveženj ukrepov za ublažitev krize: Zvišanje minimalne plače, delno povračilo nadomestila plače, subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, s čimer so po njegovi oceni ohranili 22.000 delovnih mest. Vsemu temu je opozicija z SDS-om na čelu nasprotovala, je poudaril.
Šele nato se je koalicija v letih 2009 in 2010 posvetila odpiranju novih delovnih mest in konkurenčnosti. Odpravi finančnega krča je bila namenjena izdaja obveznic Abanke in NLB-ja v višini 2,25 milijarde evrov, dokapitalizacija Slovenske investicijske banke (ki da je s krediti vzpodbujala razvojne investicije in izvoz). Povečali so tudi jamstvo države za vloge fizičnih oseb na bankah na 100.000 evrov ter uvedli raznovrstne davčne razbremenitve za pravne osebe, je našteval Kumer. Država je po njegovi oceni dosegla ogromne prihranke z zaviranjem rasti plač javnih uslužbencev ter usklajevanjem pokojnin.

Bevk o koncu politizacije šolstva
Po besedah Sama Bevka so v tem mandatu SD-jevi poslanci preprečili razrast zasebnih zavodov, kar naj bi podpiral SDS, ter ustavili politizacijo šolstva z zmanjšanjem vpliva lokalnih skupnosti na imenovanje vodstvenih kadrov v šolah. Izpostavil je še dvig financiranja vrtcev ter ustanavljanje dislociranih enot v stanovanjskih blokih. Tudi pri prehrani so stopili na pot socialdemokracije s širitvijo subvencioniranja prehrane tudi na osnovne šole.

Bevk je posebej izpostavil 23-odstotno povečanje javnih sredstev, vloženih v področje raziskav in razvoja, kar naj bi bilo največje povečanje v zadnjih 20 letih. Na področju kulture so odprli obnovljeno bolnico Franja, Unescov spomenik, letos se bo zaključila gradnja ljubljanske opere, poteka gradnja nordijskega središča Planica, je našteval Bevk.

"Zelo je manjkal socialdemokratski pogled"
Bevk se je dodtaknil tudi četrtkove oddaje Pogledi Slovenije, ki je poleg treh trenutno najvidnejših političnih vodij (Gregorja Viranta, Zorana Jankovića in Janeza Janše) gostil tudi predstavnike gospodarstva in sindikatov. Zelo je manjkal socialdemokratski pogled, niso pa manjkale manipulacije, je dejal. Izpostavil je Janševo izjavo, da bi samo z gradnjo milijardo evrov vredne tretje razvojne osi lahko rešili vsaj polovico slovenskega gradbeništva. To bi lahko storili, če bi jo Janševi vladi uspelo umestiti v prostor, pa jim ni, je zatrdil Bevk.

Kumer je spomnil na Virantovo poudarjanje debirokratizacije države in na to, da je bil Virant štiri leta državni sekretar, štiri leta pa minister, ki je centraliziral odločanje glede prostora na ministrstvu za okolje in prostor. Rezultat je, da ima danes le 28 občin sprejetih občinski narčt. "Kako naj potem zaženeš investicijski ciklus," se je vprašal.

Tanko: Pričakoval bi več samokritičnosti
Na Kumrove besede se je odzval vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko. Zavrnil je navedbe, da so SDS-u nasprotovali ukrepom solidarnosti. Te da so podprli, pravi Tanko, "jih pa je bilo bore malo". Spomnil je, da je SDS predlagal partnersko sodelovanje pri pripravi in sprejemanju ukrepov za izhod iz krize, a so bili "arogantno zavrnjeni". " "Od vodje poslancev SD-ja Dušana Kumra, ki je po dobrih dveh letih mandata dejal, da "jutri pa začnejo delati", bi sicer pričakovali nekaj več samokritičnosti in manj zavajanja," je sklenil Tanko.

Kljub vsem tem ukrepom, ki so imeli konkretne učinke in brez katerih bi bila situacija še mnogo, mnogo slabša, se poudarjajo le slabosti. Ustvarila se je psihoza - vse, kar je dobrega, je samoumevno; za vse slabo pa je kriva država oz. tisti, ki jo vodijo.

Kumer

V poslanski skupini smo ohranili neavtoritarno delovanje, konstruktivno politiko ter v družbo vnašili mir, varnost, stabilnost in argumentirano odločanje.

Kumer