Predsednik Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Žiga Schmidt je poudaril, da je v univerzitetnih središčih v novem študijskem letu na voljo 14.599 postelj, od tega za sprejem 5300. V študentskih domovih je na voljo 10.757 postelj, druge pa so v dijaških domovih, zasebnih študentskih domovih in pri zasebnikih. Okrog 24 odstotkov slovenskih študentov živi v študentskih domovih, je še dodal.

Povpraševanje po subvencioniranem bivanju je po Schmidtovih navedbah veliko in ponekod presega razpoložljiva mesta. Poleg iskanja primernih zmogljivosti se študentje pri urejanju bivanja srečujejo s številnimi birokratskimi zapleti, ki otežujejo in upočasnjujejo postopke. Za poenostavitev postopkov zato v ŠOS-u predlagajo odpravo cenzusa na družinskega člana, prilagoditev višine subvencije socialnemu stanju študenta in izključitev uspešnosti pri študiju. Edino merilo za subvencionirano bivanje študentov bi moral biti status študenta, je prepričan Schmidt.

Pri zasebnikih za sobo 192 evrov
Največ težav z iskanjem primerne in cenovno dostopne nastanitve imajo namreč še vedno študentje primorske univerze. V študentskih domovih je nastanjenih 14 odstotkov od skupaj 6600 študentov, kolikor jih študira na primorski univerzi, je spomnil predsednik Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP) Seit Demiri.

"Naši študentski domovi dobijo 1800 vlog, sprejmejo pa nekaj čez 800 študentov v študentskih in dijaških domovih, v zasebnih študentskih domovih in pri zasebnikih," pojasnjuje Demiri in dodaja, da se zmogljivosti za bivanje študentov niso gradile vse od ustanovitve primorske univerze leta 2003.

Zaradi pomanjkanja prostora v študentskih domovih morajo študenti iskati sobe na trgu. V Kopru je najdražje, za posteljo je namreč treba odšteti 192 evrov oziroma s subvencijo 160 evrov. Demiri rešitev vidi v številnih praznih objektih, ki so v lasti Družbe za upravljanje bančnih terjatev, ali pa prenovi samskega doma Tomos, v javno-zasebnem partnerstvu.

Bivanjske razmere pri zasebnikih so v nekaterih primerih zelo slabe, ker ni nobenega pravega nadzora, opozarja študent Mirko Ilič. V ŠOS-u se tudi sprašujejo, kam gre denar od dodatne koncesijske dajatve iz naslova študentskega dela, v višini dveh odstotkov, ki je namenjen za gradnjo dodatnih zmogljivosti in letno znaša štiri milijone evrov.