Projekt se je začel leta 2007, do zdaj pa so zagovornika postavili okoli 240 otrokom. Namen projekta Zagovornik - glas otroka je z delovanjem zagovornikov zagotoviti učinkovito izvajanje pravice otrok, da imajo v vseh postopkih, procesih in dejavnostih, ki jih zadevajo, možnost izraziti svoje mnenje in spremljati, kako se to dejansko upošteva.

Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je v uvodnem nagovoru dejala, da so področje zagovorništva skrbno načrtovali in razvijali. Dejala je, da je njena največja želja, da bi zagovorništvo iz projekta zraslo v nekaj stalnega.

O zagovorniku odloča politika
Namestnik varuhinje Tone Dolčič pa je povedal, da upajo, da bodo še pred koncem leta poročilo o projektu poslali v DZ s pričakovanjem, da se politika odloči o nadaljnji usodi projekta.

Dejal je, da je pomembno, da se zagovornik institucionalizira, ter pojasnil, da so o tem obvestili tudi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Tam po njegovih besedah zagovorništvu ne nasprotujejo, opozorili pa so na zaostrene finančne razmere in predlagali, da bi ustanovili posebno institucijo, ki bi omogočala zagovorništvo za vse ranljive skupine. To po mnenju Dolčiča ni najboljša rešitev, saj ni dobro mešati različnih skupin z različnimi potrebami.

Dejavnih le 66 od 88 zagovornikov
Vodja projekta Martina Jenkole je pojasnila, da je v Sloveniji 88 zagovornikov, od tega jih je dejavnih 66. Od začetka projekta leta 2007 so zagovornika postavili okoli 240 otrokom, takšnih otrok pa bi bilo še več, če ne bi bilo potrebno soglasje obeh staršev. Najpogosteje se namreč zatakne pri soglasju enega od staršev. V nekaterih primerih lahko sicer zagovornika otroku dodelijo z odločbo centra za socialno delo.

Najmlajši otrok z zagovornikom je star samo tri leta
Po besedah Jenkoletove je bil doslej najmlajši otrok, ki so mu dodelili zagovornika, star tri leta, najstarejši pa 18 let. Povprečna starost otrok, ki so mu dodelili zagovornika, je 10,6 leta, z enim otrokom pa se je zagovornik povprečno srečal sedemkrat. Tudi Jenkoletova je poudarila pomembnost oblikovanja institucije zagovornika otrok.

Namestnik vodje projekta Zoran Pavlovič je dejal, da mora biti zagovornik samostojna institucija. S tem se je strinjala tudi Darja Zaviršek, predstavnica partnerke projekta, fakultete za socialno delo. "Bolj kot je zagovornik neodvisen, večjo moč ima," je pojasnila.

Glavna težava so slaba izvedenska mnenja
Glavni problemi družinskih postopkov so slaba izvedenska mnenja, pa je na okrogli mizi povedala predstavnica vrhovnega sodišča Mateja Končina - Peternel in se s tem strinjala z mnenjem varuhinje. Pojasnila je, da je na sodišču sicer okoli pet odstotkov postopkov, kjer starši otrok "na celi črti odpovejo". Tudi ona je poudarila, da mora država dati zagovorništvu pravno podlago, da bodo pri postavljanju zagovornikov otrokom lahko sodelovali sodniki.