Slovenci bomo o tem, kaj je družina, o istospolnih porokah in možnosti posvojitve otrok tudi pri istospolnih partnerjih odločali na referendumu.

Strehovec: Cerkev ni pobudnica referenuma
Ivan Svetlik, minister za delo, ki opravlja tekoče posle, je pojasnil, da nasprotniki družinskega zakonika prisegajo na družino, ki jo sestavljajo mati, oče in otroci, medtem ko zakonik "pravi, da to je družina", da pa so družine tudi rejniške, enoroditeljske in družine neporočenih. "Družinski zakonik želi dati vsem družinam enak položaj," je poudaril.
Tadej Strehovec, tajnik Komisije za Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, je poudaril, da besede ministra Svetlika o cerkveni kulturni blokadi pri izvedbi referenduma o družinskem zakonika niso primerne, saj Cerkev ni pobudnica referenduma, poleg tega pa pod vprašaj postavljajo pravico katoličanov, da se opredeljujejo do pomembnih družbenih vrednot. "Katoličani imamo enake pravice kot preostali," je opozoril.

Izpostavil je, da bi redefinicija družine v slovenski družbi pomeni nekakšen socialni inženiringa, simbolno razvrednotenje družine, relativizacijo institucije družine, poleg tega pa naj bi se omejevali tudi demokratični standardi, kar se je v preteklosti že pokazalo z diskriminacijo nasprotnikov družinskega zakonika.

Nekdanja ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je dejala, da se Cerkev zaveda svoje moči in da igra vlogo moralne avtoritete. Kot pravi, smo bili priča zlorabam otrok v Cerkvi, danes pa se Cerkev šteje za razsodnika, kaj je naravno in dobro za otroke. Sporno se ji zdi tudi, da se je Cerkev sama odrekla verujočim homoseksualcem s tem, ko jih postavlja v drugo kategorijo. "Cerkev ni bila nikoli nosilec napredka pri medsebojnih odnosih," je še izpostavila.

Kresalove je dejala, da so besede Strehovca dokaz, zakaj je vloga Cerkve lahko problematična. Nič od tega, kar je povedal, po njenem namreč ni res in vse to naj bi si nekdo, kot pravi, gladko izmislil. Na ta način naj bi se zganjala panika, ki bi lahko privedla do nesprejetja zakona.

"Pri svojem izjavljanju uporabljate zelo veliko fantazije," pa je Strehovcu očital Svetlik.

Rajgljeva: Nasprotniki zakonika govorijo o strpnosti, a je ne živijo
Aleš Primc iz Civilne iniciative za družino in pravice otrok napoveduje, da bodo podpise, ki jih zbirajo na več kot 200 stojnicah po slovenskih mestih in vaseh, zbrali v rekordnem času. Kot je pojasnil v oddaji Pogledi Slovenije, jim manjka še 5.000 podpisov.

Primc je izpostavil, da nikoli niso rekli, da je edina primerna družina tista, ki jo sestavljajo oče, mati in otrok ali pa da je katera koli družina, ki ni takšna, slabša. Vendar, kot pravi, vztrajajo, da otroci potrebujejo skrbna in ljubeča mamo in očeta, ne glede na to, ali živijo skupaj.

Alenka Šverc (NSi) je dejala, da v stranki jasno zagovarjajo biološki argument, da sta družina ženska, moški in otroci, ne pa dve ženski ali dva moška in otroci. Poleg tega pa zagovarjajo tudi psihološki argument, da je homoseksualni moški lahko dober oče, ne more pa biti dobra mama.

Barbara Rajgelj, solastnica Cafeja Open, je pojasnila, da so tudi homoseksualni starši enako skrbni in ljubeči kot heteroseksualni. Prav tako so po njenem njihovi otroci enako srečni kot vsi ostali, njihova nesreča pa je, kot pravi, da imamo nasprotnike zakonika, ki govorijo o strpnosti, ki pa je ne živijo.

V kampanjo se je vključila tudi Cerkev
V kampanjo se je tako z glasom proti takšnim možnostim dejavno – prvič do zdaj – vključila tudi slovenska Rimskokatoliška cerkev. Del javnosti in političnih strank ji zato očita, da je tokrat prestopila mejo dobrega okusa.

A škofje so se v podobne kampanje vključevali tudi v drugih evropskih državah. Z gosti iz Španije, Nemčije, predstavniki slovenske Cerkve, političnih strank in drugimi so v Pogledih Slovenije razpravljali o družinskem zakoniku, o katerem bomo Slovenci odločali na referendumu.