.
Dopolnilni pouk je odgovor na stanje v srbskih društvih v Sloveniji, ki srbski jezik pogosto zanemarjajo, pravi ustanovitelj in predsednik društva Petar Damjanić: "Učenje jezika je bilo popolnoma zapostavljeno. Niti v enem društvu niso učili srbskega jezika. Zato smo sklenili, da bi bilo treba to čim hitreje začeti, ker se otroci, ki hodijo k verouku ali na folkloro, med sabo pogovarjajo v slovenščini."

Otroci preskakujejo iz jezika v jezik
Razlog za to Damjanić vidi tudi v družinah priseljencev, ki se bojijo, da bi učenje maternega jezika lahko zavrlo učenje slovenščine in da bi bilo posledično škodljivo za otroka in njegovo šolanje. Damjanić zatrjuje, da staršev zaradi tega ni treba skrbeti: "Iz svoje izkušnje lahko povem, da je ta predsodek neutemeljen. Otroci brez težav preskakujejo iz jezika v jezik. Najpogosteje jezik povezujejo s posamezniki in nimajo nobene težave. Imam tri sinove, in čeprav doma govorimo samo srbsko, nima nobeden od sinov nobene težave pri učenju slovenščine."

Jezik in kultura sta del identitete
Damjanić meni, da je škoda za vsakega človeka, ki se ne potrudi in se ne skuša približati kulturi, v kateri je rojen, celo če ne živi na območju, na katerem je ta kultura dominantna. Vsak narod ima svojo tradicijo, kulturo, književnost, h kateri posameznik nima pristopa brez znanja jezika, pojasnjuje Damjanić pomembnost učenja maternega jezika in stalnega stika s svojimi lastnimi koreninami ter dodaja: "To je za mene vprašanje identitete. Globoka osebna dimenzija, ki jo človek mora imeti. Človek, ki ne čuti potrebe po tem, ki nima neke identitete, je bistveno osiromašen za pomembno dimenzijo lastne osebnosti. Nekaj mu manjka."
V Sloveniji ni cirilice
Pravilnost takega načina razmišljanja so spoznali tudi starši okoli 60 učencev, ki obiskujejo dopolnilni pouk srbskega jezika. Vesna Lazović ima sina, ki že nekaj let obiskuje pouk srbščine, in je navdušena: "Čeprav nekdo izvira iz druge države, v kateri trenutno ne živi, mislim, da ne sme pozabiti svojih korenin in svojega jezika. Cirilica na žalost ni vključena v šolanje v Sloveniji. Zato je pomembno, da se je otrok nauči in jo zna. Kar se enkrat nauči, zna vse življenje."

V šolah čedalje manj predsodkov
Vesno ne skrbi zaradi predsodkov, do katerih bi lahko prišlo zaradi znanja srbskega jezika. V znanju dodatnega jezika vidi samo prednosti in poudarja, da v šoli, ki jo obiskuje njen sin, nikoli ni bilo težav, niti s profesorji niti z vrstniki. "V šoli, v katero hodi moj sin, se te različnosti štejejo za prednost. V šoli jasno ne govorijo v svojem maternem jeziku, ni pa treba, da ga je sram. Z večino prijateljev govori slovensko, razen z enim ..."
Srbija plačuje za slovenske državljane
V primerjavi z učenjem slovenskega jezika ima slovensko ministrstvo za kulturo manj razumevanja za dopolnilni pouk srbskega jezika. Zato društvo denar za izvajanje pouka večinoma dobi na razpisih Ministrstva za kulturo in Kancelarije za dijasporu Republike Srbije, pa tudi od donatorjev.

35 evrov je premalo za resnejši pouk
Slovensko ministrstvo za kulturo šolam za pouk srbščine po besedah Damjanića daje minimalna sredstva (35 evrov za učenca). "S tem ne moremo kaj dosti sploh narediti, zato se na njihove razpise niti ne javljamo več," opisuje realno sliko Damjanić. "Za resnejši nivo učenja srbskega jezika je potrebna mnogo večja podpora. Jasen signal družbe, da je zaželeno, da se ljudje učijo svojega jezika. To je nekaj, kar bi bilo treba omogočiti vsaki manjšini na svetu. Ker srečna in bogata družba je taka, v kateri je poskrbljeno za potrebe vsakega posameznika."
Učenje srbščine je brezplačno
Prijavnice za dopolnilni pouk srbskega jezika lahko najdete na Facebooku in spletni strani Društva za razvoj srbskega jezika i kulture Ljubljana. Za učence in starše je pouk brezplačen, organiziran pa je po starostnih skupinah. Organizatorji obljubljajo, da bodo poleg veliko učenja za otroke pripravili tudi mnogo zabave.