Na direkciji za infrastrukturo pojasnjujejo, da so križišča cest in železnice, ki imajo nižjo stopnjo varovanja, hkrati tudi najmanj prometna. Foto: BoBo
Na direkciji za infrastrukturo pojasnjujejo, da so križišča cest in železnice, ki imajo nižjo stopnjo varovanja, hkrati tudi najmanj prometna. Foto: BoBo

Med preostalimi križišči ceste in železnice jih je 19 zavarovanih z avtomatsko cestno signalizacijo, 23 z mehanskimi zapornicami, sedem z zapornim brunom, 437 pa s prometno signalizacijo, torej z Andrejevim križem oziroma kombinacijo znakov, ki napovedujejo približevanje železniškemu prehodu.

Na direkciji za infrastrukturo ob tem poudarjajo, da so v zadnjih letih s pomočjo evropskih sredstev zgradili tudi vrsto nadvozov oziroma podvozov, ki so tudi najvarnejša oblika križanja cest in železnic. V okviru modernizacije proge Pragersko-Hodoš so tako zgradili pet nadvozov in 12 podvozov, 27 nivojskih prehodov pa je bilo urejenih z avtomatskim zavarovanjem. Pri obnovi proge so tudi ukinili 32 križanj cest z železnico.

Nekateri prehodi ostajajo težava
A kljub rešitvam v okviru modernizacije železnic ostajajo nekateri prehodi čez železnico težava, na kar je opozorila tudi nedavna nesreča v Središču ob Dravi. Župan občine Jurij Borko je ob tem dejal, da so na tem prehodu pričakovali postavitev avtomatskih zapornic. Občina je namreč že izpeljala potrebne postopke, a na realizacijo projekta še čakajo.

Na direkciji za infrastrukturo ob tem dodajajo, da tudi v novi finančni perspektivi načrtujejo večja vlaganja v železniško infrastrukturo s spremljajočim celovitim reševanjem posameznih odsekov. Glede križišča v Sredšču pri Dravi pa na direkciji odgovarjajo, da kljub predvidenim zapornicam prehod ostaja zavarovan le s prometnimi znaki. Direkcija pa je na tem območju pred časom ukinila dva nezavarovana prehoda s slabšo preglednostjo in zgradila povezovalno cesto.