Dober mesec po katoliški in evangeličanski veliki noči to praznuje še večina pravoslavcev. Bistvo velike noči je, da dobimo nazaj upanje v večno življenje, za kar je na svet prišel tudi Jezus, je izpostavil Mandić in nadaljeval, da "je Jezus prišel, da zmaga nad tistim, kar je slabo". "Kot vidimo, je danes veliko brezupa, duhovno padlih ljudi in nasilja, velika noč pa prinaša upanje, da lahko vse to premagamo."

Osrednje praznovanje praznika so v Srbski pravoslavni cerkvi začeli v petek, po sedemtedenskem postu, ko so z oltarja med ljudi simbolično prenesli Kristusov grob, maše pa na ta dan ni bilo. V soboto dopoldne so po pravoslavnih cerkvah potekale maše, popoldne pa blagoslovi jedi, ki so jih pripravili verniki.

Ob polnoči so obhajali polnočnice, s katerimi so naznanili Jezusovo vstajenje, osrednje maše ob veliki noči pa so potekale v nedeljo dopoldne. Velikonočna bogoslužja z mašami bodo tudi v ponedeljek in torek.

Skupaj s pravoslavnimi verniki v Sloveniji veliko noč danes praznujejo tudi pravoslavni verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji in Gruziji, pa tudi v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Nekatere druge Pravoslavne cerkve pa so veliko noč praznovale 27. marca, saj so sprejele Milankovićev koledar, ki je enak našemu.