Duhovniki že zgodaj zjutraj blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. Verniki tudi pripravijo velikonočne jedi (šunka, pirhi, hren in kruh), ki imajo za vernike simboličen pomen in jih nesejo v cerkev k blagoslovu.

Zvečer so v katoliških cerkvah potekale velikonočne vigilije, pri čemer imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in obnovitev krstnih obljub. Škofje in duhovniki so katehumenom, ki so se pripravljali na zakramente, podeljevali krst, obhajilo in birmo. Jezusovo vstajenje od mrtvih pa označujejo slovesne aleluje.

Velikonočni ogenj prižgejo tudi evangeličani, saj ta, kot verjamejo, prinaša svetlobo in napoveduje veselje. Tudi evangeličani pripravijo velikonočne jedi, le da jih ne blagoslavljajo. Sobotnega bogoslužja nimajo.