Premier Pahor je po torkovi seji dejal, da bodo podprli razpis predhodnega referenduma, postopki za razpis pa, da se bodo nadaljevali, potem ko bo znana odločitev ustavnih sodnikov. Foto: MMC RTV SLO
Premier Pahor je po torkovi seji dejal, da bodo podprli razpis predhodnega referenduma, postopki za razpis pa, da se bodo nadaljevali, potem ko bo znana odločitev ustavnih sodnikov. Foto: MMC RTV SLO
Samuel Žbogar
V referendumskem postopku bo poskrbljeno za objavo celotnega sporazuma na voliščih in v medijih, tako da bodo ljudje točno vedeli, o čem se odločajo, pravi mnister Žbogar. Foto: MMC RTV SLO
Radovan Žerjav meni, da je predlagani referendum zgolj najdražja javnomnenjska anketa, ki nikogar pravno-formalno ne zavezuje. Foto: Reuters
V SDS-u menijo, da bi o meji morali odločati v državnem zboru z dvotretjinsko večino. Foto: MMC RTV SLO
Vlada pritrdila referendumu

Obenem je predlagala spremembo referendumskega vprašanja, ker je bilo predlagano prezapleteno, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal zunanji minister Samuel Žbogar. Vlada zato predlaga referendumsko vprašanje, ki bi se glasilo: "Ali se strinjate s tem, da se uveljavi arbitražni sporazum glede ureditve meje med Slovenijo in Hrvaško, podpisan 4. novembra v Stockholmu?" Vprašanje se torej ne nanaša več na strinjanje z ratifikacijo.

Žbogar je dejal še, da je predlog za razpis referenduma po mnenju vlade v skladu s 26. členom zakona o referendumu in ljudski iniciativi, pa tudi v skladu z demokracijo in ustavno tradicijo, po kateri se ljudstvo vedno lahko neposredno odloča o pomembnejših vprašanjih in usmeritvah vlade.

Čeprav gre za posvetovalni referendum, ki pravno ni obvezujoč, je vlada po besedah Žbogarja prepričana, da to ne zmanjšuje njegovega pomena, saj meni, da bo v celoti spoštovan in primerno upoštevan.

"Naknadni referendum nepotreben"
Vprašanje bi se po besedah ministra tako izenačilo z vprašanjem, ki bi bilo sicer zastavljeno na morebitnem naknadnem zakonodajnem referendumu. S tem bo po mnenju vlade ta postal nepotreben in nesmiseln.

Vlada še predlaga, naj odlok o razpisu posvetovalnega referenduma vsebuje tudi celotno vsebino arbitražnega sporazuma. Tako bo v referendumskem postopku poskrbljeno za objavo celotnega sporazuma na voliščih in v medijih in bodo ljudje točno vedeli, o čem se odločajo, je še dejal Žbogar.

Žerjav: Referendum je zgolj najdražja javnomnenjska anketa
Sicer pa so prišli tudi že prvi odzivi na predlagani referendum. Predsednik SLS-a Radovan Žerjav je tako dejal, da je to zgolj najdražja javnomnenjska anketa, ki nikogar pravno-formalno ne zavezuje.

Obenem je poudaril, da je za SLS predhodni posvetovalni referendum smiseln le, če bo poleg že izpolnjene zahteve po jasnem in eksplicitnem vprašanju o podpori ali nepodpori arbitražnemu sporazumu izpolnjena tudi zahteva, da se na referendumu postavi državljanom tudi dodatno vsebinsko vprašanje: »Ali ste za to, da Slovenija podpre vstop Hrvaške v Evropsko unijo, vendar pod pogojem, da se ta umakne s slovenskega ozemlja in morja in da Slovenija ohrani teritorialni stik z odprtim morjem?«

SDS za odločanje z dvotretjinsko večino
V SDS-u pa menijo, da gre za očitno prelaganje odgovornosti vlade na ljudstvo zaradi slabih odločitev. "V kolikor pri predsedniku vlade g. Borutu Pahorju in vladajoči koaliciji obstojijo formalne in vsebinske dileme glede sporazuma, potem bi bilo logično, da bi ljudstvo o tem spraševali, preden je predsednik vlade sporazum podpisal, sicer pa bi bil edino logičen naknadni zakonodajni referendum," so zapisali.

V največji opozicijski stranki bi namreč odločitve o meji sprejemali v državnem zboru z dvotretjinsko večino, tako kot bo o istem dokumentu storil hrvaški sabor.

Sicer pa bi SDS na posvetovalnem referendumu ljudi povprašati predvsem o tem, ali se strinjajo, da se vprašanje meje Slovenije s Hrvaško dokončno reši pred vstopom Hrvaške v Evropsko unijo tako, da Slovenija ob načelu pravičnosti dobi teritorialni stik njenih voda z odprtim morjem, česar pa arbitražni sporazum ne zagotavlja.

Ustavno sodišče je odločilo, da bo o skladnosti arbitražnega sporazuma s Hrvaško s slovensko ustavo odločalo absolutno prednostno. Delo bodo začeli takoj, vendar pa ni mogoče napovedati, kdaj bo znana odločitev.

.

O predlogu za razpis referenduma in vprašanju bo odločal DZ
Po besedah predsednika DZ-ja Pavla Gantarja bo o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma in referendumskem vprašanju sicer odločal DZ. V skladu s poslovnikom DZ-ja je predlog za razpis posvetovalnega referenduma dal v obravnavo zakonodajno-pravni službi, odboru za zunanjo politiko kot matičnemu delovnemu telesu in v mnenje vladi. Kot je poudaril Gantar, vlada ne odloča o razpisu referenduma niti o referendumskem vprašanju, temveč le sprejema mnenje k predlogu za razpis posvetovalnega referenduma.

Glede na to, da je vlada poslala arbitražni sporazum v presojo ustavnemu sodišču, bodo o datumu izvedbe referenduma odločali predlagatelji referenduma, zakonodajna služba, državni zbor in matično delovno telo. "Jaz osebno domnevam in pričakujem, da bo datum določen, ko bo znana odločitev ustavnega sodišča. To je smiselno, logično, racionalno," še meni Gantar.

Nadaljevanje postopkov po odločitvi sodnikov
Kot je znano, je vlada o ratifikaciji razpravljala že v torek in sprejela predlog zakona o ratifikaciji sporazuma in ga poslala v potrditev v državni zbor, hkrati pa tudi v ustavno presojo. Postopki odločanja DZ-ja so zato začasno ustavljeni, vključno z odločanje o morebitnem referendumu.

Premier Pahor je sicer po torkovi seji vlade dejal, da bodo podprli razpis predhodnega referenduma, postopki za razpis pa da se bodo nadaljevali, potem ko bo znana odločitev ustavnih sodnikov.

Hrvaški poslanci pa bodo o predlogu zakona o potrditvi arbitražnega sporazuma za rešitev vprašanja meje s Slovenijo razpravljali v petek. Predlog zakona sta že soglasno potrdila saborski odbor za evropske integracije in nacionalni odbor za spremljanje pogajanj Hrvaške z EU.

Vlada pritrdila referendumu