Vlada je že novembra lani sprejela akcijski načrt za uvedbo elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku. V načrtu je zapisano, da morajo biti v letu 2012 v ta sistem cestninjenja vključena vsa vozila, a dopušča možnost, da osebni avtomobili še dve leti vožnjo po avtocestah plačujejo s t. i. elektronsko vinjeto.

Vsak plača toliko, kolikor prevozi
Z zdajšnjim sistemom vinjet družba za avtoceste zasluži manj kot bo s sistemom, v katerem bo vsak plačal toliko, kolikor bo vozil po avtocesti. Prav tako se že vse od uvedbe vinjet tako v domači kot v tuji javnosti slišijo očitki, da je tak način pobiranja cestnine diskriminatoren predvsem do tistih, ki se po avtocesti peljejo le občasno. Sicer pa so bile vinjete uvedene le kot začasna, prehodna oblika cestninjenja.

Pred Darsom je tako zdaj naloga, da izbere ponudnika in s tem tudi sistem elektronskega cestninjenja. Kdaj se bo to zgodilo, nam na Darsu niso odgovorili, zatrdili so le, da »zaenkrat potekajo aktivnosti razpisa za izbiro izvajalca«. Prav tako še ne moremo vedeti, kateri od načinov e-cestninjenja bo izbran, saj, kot pojasnjujejo na ministrstvu za promet, v zvezi s tehnologijo ni bila sprejeta nobena odločitev.

V igri sta dva sistema e-cestninjenja
»Evropska zakonodaja na področju cestninjenja omogoča uporabo satelitske ali mikrovalovne tehnologije, zato bo tudi mednarodni javni razpis pripravljen tehnološko nevtralno. To pomeni, da bodo lahko naročniku predložene vse tehnološke rešitve, ki so trenutno na voljo na tržišču,« so zatrdili za MMC.

Pa poglejmo, kako se sistema med seboj razlikujeta. V obeh primerih bo treba v vozila namestiti fizično enoto, torej »škatlico«, ki bo sporočila, kje je vozilo. V mikrovalovnem (DSRC - Dedicated Short Range Communications) sistemu cestninjenja se zazna vstop in izstop vozila na avtocesto, medtem ko se pri satelitskem (GNSS - Global Navigation Satellite System) cestninjenju »sledi« vozilu ves čas, ko se pelje po avtocesti. Voznik oziroma lastnik avtomobila na koncu meseca na dom prejme položnico, podobno kot za poravnanje porabljene vode, električne energije ali telefonskih impulzov.

Prednosti in slabosti
Katerega od obeh sistemov bo uvedla Slovenija, bo torej odvisno od izbranega ponudnika. Oba imata tako prednosti kot slabosti. »Največja pomanjkljivost mikrovalovnega sistema je cestninjenje ob diskretnih točkah, kot so vstopi in izstopi na avtocesto ter vmesne cestninske postaje. Tovrstni pristop lahko pri voznikih ponovno povzroči izogibanje cestninskim postajam in preusmerjanje na lokalne ceste ter njihovo obremenjevanje z odvečnim tranzitnim prometom,« je za MMC povedal Boštjan Batagelj z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko.

Pri satelitskem sistemu pa največ pomislekov vzbuja poseg v zasebnost z dejanskim sledenjem uporabnikom, na kar je že opozorila tudi informacijska pooblaščenka. Prav tako je treba upoštevati, pravi Batagelj, da ta sistem temelji na satelitski tehnologiji, katere lastnik ni naša država, zato nimamo nobenega zagotovila za prihodnost o brezhibnem delovanju sistema. Čeprav se v Evropi že dolgo govori o projektu Galileo – evropskim satelitskim sistemom za globalno določanje položaja –, pa ga dozdajšnje velike zamude pri njegovem vzpostavljanju in finančne težave postavljajo pod vprašaj. Največji skeptiki celo govorijo, da Evropa Galilea nikoli ne bo uvedla, zato nanj trenutno pri uvajanju elektronskega cestninjenja ne moremo računati.

Kako bodo vožnjo plačevali tujci?
Ob tem se pojavljajo še vprašanja, kako bodo cestnino zaračunali tujcem, še posebej državljanom držav, ki niso članice Evropske unije. Pošiljanje položnic na dom v tem primeru verjetno ne pride v poštev, a jasnega odgovora nismo dobili ne na ministrstvu ne na Darsu. Na ministrstvu za promet so nam namreč zagotovili le, da bo »sistem cestninjenja vse uporabnike cestninskih cest obravnaval na enak način oziroma nediskriminatorno.«

Na Darsu pravijo, da bo treba znotraj sistema zagotoviti ustrezne rešitve in distribucijsko mrežo, ki bo omogočala učinkovito opremljanje uporabnikov in preprečevala nastajanje zastojev na vstopnih in izstopnih točkah. Naš sogovornik s fakultete za elektrotehniko pa meni, da bi bila za tujce še vedno najenostavnejša vinjeta.

Država bo porok za nova zadolževanja
In kaj bo uvedba novega načina cestninjenja pomenila za stroške tako države kot voznikov? Pred poslanci je odločitev, ali bodo podprli zakon o poroštvu posojilom Darsa, ki ga predlaga minister za promet Patrick Vlačič. Država bo tako porok za skoraj 300 milijonov evrov novih posojil, večji del tega denarja pa bo namenjen ravno za elektronsko cestninjenje. Na ministrstvu so dejali, da podrobnejša študija o tem, kako bo uvajanje novega sistema vplivalo na gospodarstvo, prihodke Darsa in na stroške slovenskih voznikov, sicer še ni bila opravljena.

So jo pa opravili ekonomisti Timotej Jagrič, Davorin Kračun in Rasto Ovin, ki so v študiji Smiselnost uvedbe zaprtega in elektronskega sistema cestninjenja primerjali oba sistema. Njihovi izračuni kažejo, »da sistem elektronskega cestninjenja na osnovi mikrovalovne tehnologije v vseh scenarijih zagotavlja ugodnejše učinke na narodno gospodarstvo«, saj so dolgoročno stroški cestninjenja nižji. Sicer oba sistema delujeta dobro, a po njihovem mnenju je mikrovalovni sistem bolj zanesljiv, saj je pod neposrednim nadzorom upravljavca.

Cestninjenje le na avtocestah in hitrih cestah
Čeprav torej tehnologija za e-cestninjenje še čaka na izbiro, pa je že jasno, da bo cestnino treba plačati zgolj za avtoceste in hitre ceste, čeprav bi takšen sistem omogočal cestninjenje tudi na drugih cestah. Ministrstvo je namreč ugotovilo, da se z vključitvijo vzporednega cestnega omrežja bistveno ne bi povečali prilivi iz cestnin, predvsem glede na finančna sredstva, ki bi bila za širitev sistema na vzporedno omrežje potrebna.

A slovenska zakonodaja to možnost dopušča, mogoče pa je predvsem cestninjenje tovornih vozil, če bi se izkazalo, da se vozniki tovornjakov prevečkrat izogibajo vožnji po plačljivih avtocestah in obremenjujejo vzporedne regionalne ceste.