Za letos možnosti glede črpanja denarja niso najboljše, opozarja Smerkoljeva. Foto: Reuters
Za letos možnosti glede črpanja denarja niso najboljše, opozarja Smerkoljeva. Foto: Reuters

Odbor DZ-ja za zadeve EU-ja se je danes seznanil s poročilom o črpanju evropskega denarja iz kohezijske politike 2007-2013. V Sloveniji ni niti ene občine, kjer ne bi bilo projekta, sofinanciranega iz evropskega denarja, je povedala ministrica Alenka Smerkolj, ki vodi službo vlade za razvoj in kohezijo.

V omenjenem programskem obdobju je imela Slovenija na voljo 4,1 milijarde evrov, iz slovenskega proračuna je bilo do konca decembra 2015 izplačanih 4,3 milijarde evrov, iz Bruslja pa je država prejela pravico do povrnitve maksimalnega odstotka razpoložljivega denarja, to je 95 odstotkov, je povedala ministrica. Preostalih pet odstotkov bo država prejela, ko bo iz Bruslja prejela potrjena končna poročila o izvajanju operativnih programov, kar pričakuje konec leta 2018.

Financirana kopica projektov
Po njenih besedah je ta denar ustvaril nekaj več kot 45.000 novih delovnih mest, podprli so več kot 3.100 majhnih in srednje velikih podjetij, zgrajene pa so bile tudi tri nove fakultete in več novih raziskovalnih institucij.

V preteklem programskem obdobju je bilo sofinanciranih tudi ogromno turističnih projektov, obnovljenih in oživljenih je bilo 21 objektov kulturne dediščine, v različne programe razvoja človeških virov in vseživljenjskega učenja pa je bilo vključenih 740.000 ljudi, je dodala.

Črpanje evropskega denarja je država še posebej pospešila ob koncu lanskega leta in se 31. december 2015 uvrstila na četrto mesto med vsemi članicami EU-ja na tem področju, potem ko je še sredi leta zasedala 19. mesto. "Težko je reči drugače, kot da je napredek očiten," je dejala Smerkoljeva.

Letos ne bo dobro leto
Medtem se je že začelo izvajanje novega programskega obdobja 2014-2020. "Izvajanje se je začelo, ni pa še v polni hitrosti," je povedala ministrica, ki pričakuje, da bo letošnje leto z vidika črpanja evropskega denarja najslabše. Vendar pa že v kratkem pričakuje prvi zahtevek za izplačilo, najverjetneje od okoljskega ministrstva.

Služba vlade za razvoj je sicer doslej za novo programsko obdobje izdala 36 odločb v skupni višini 360 milijonov evrov, prvo konec lanskega julija.