Odločitev ni logična glede na argumentacijo, ampak glede "na stanje zadeve", se je na odločitev sodišča odzval Franci Matoz. Odvetnik Janeza Janše je dejal tudi, da ves čas urgira, naj se zadeva rešuje prednostno, a se zadeva žal nikamor ne premakne. Gre zgolj za vprašanje materialnega prava, ki se ga lahko razreši takoj, je poudaril.

Obramba Janše je na začetku leta na vrhovno sodišče vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, 4. marca pa so na sodišče naslovili še zahtevo za izločitev obeh omenjenih sodnic.

Izločitev Žalikove, ki je v tem primeru sodnica poročevalka, so zahtevali, ker po njihovem mnenju obstaja dvom o njeni nepristranskosti. Sodnica po njihovem mnenju po nepotrebnem zavlačuje, enako pa da je ravnala že v prvotnem odločanju v tem primeru pred dvema letoma, ko je bila prav tako sodnica poročevalka.

Janša in njegov zagovornik Matoz menita tudi, da ne more nepristransko odločati niti podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto. Betettova je pred dvema letoma predsedovala občni seji, ki je dvakrat odločala o izločitvi predsednika sodišča, prav tako pa je zavrnila predlog za izločitev Žalikove.

O utemeljenosti zahteve za izločitev sodnice poročevalke bi moral odločati Masleša. Vendar je zaradi stališča ustavnega sodišča in posledične možnosti, da bi njegovo odločanje utegnilo vzbuditi dvom o nepristranskosti sodišča, predlagal lastno izločitev.

Neutemeljena zahteva za izločitev Betettove
O predlogu za izločitev Žalikove bi torej morala kot podpredsednica sodišča odločati Betettova, a ker so jo zagovorniki prav tako izločali, je sodišče moralo naprej odločiti o tej zahtevi Janše in Matoza. Na občni seji sodišča 4. aprila so sodniki zahtevo za izločitev Betettove zavrnili kot neutemeljeno, saj niso našli niti subjektivnih niti objektivnih razlogov, ki bi vzbujali dvom o njeni nepristranskosti, so razložili na vrhovnem sodišču.

Betettova je nato v sredo odločala o zahtevi za izločitev Žalikove in jo na podlagi podrobne preučitve tako argumentov za izločitev kot tudi pojasnil sodnice poročevalke, kot so poudarili na sodišču, zavrnila kot neutemeljeno.

Podpredsednica sodišča je v sklepu zapisala, da bi moral predlagatelj zahteve navesti vse okoliščine, ki vzbujajo dvom o objektivnem in nepristranskem sojenju, a je omenil le, da sodnica z reševanjem zadeve po nepotrebnem zavlačuje, očitkov v tej smeri pa v nadaljevanju ni konkretiziral.

Višje sodišče zavrnilo Janšo
Višje sodišče je konec novembra lani zavrnilo pritožbo predsednika SDS-a Janeza Janše na sklep ljubljanskega okrajnega sodišča o zavrženju zadeve Patria zaradi zastaranja. Sodišče je svojo odločitev utemeljilo z argumentom, da se obdolženec v svojo škodo ne more pritožiti. Janša, prepričan, da zadeva še ni zastarala, se je zato obrnil na vrhovno sodišče.