Poudaril je, da rdeče-beli v domačem prvenstvu za šest točk zaostajajo za Partizanom, a še niso obupali nad naslovom. "Zvezda ta čas nima dovolj finančnih sredstev, da bi sestavila takšno ekipo, kot bi si jo sam želel. Vendar pa bom storil vse, kar je v moji moči, da skupaj s strokovnim štabom ustvarimo ekipo z avtoriteto, ki bo vlivala zaupanje našim navijačem, ki pridejo na Marakano. Takšno zvezdo si želim, takšno, kakršne že dolgo nismo videli," je dejal Džajić.

Legendarni nogometaš, ki se po dolgem premoru znova vrača k svoji prvi ljubezni, je dodal, da se je v nogometu treba dokazovati dan za dnem. "Kar 42 let sem bil ves čas na stadionih, nato pa sem se odločil za dolg premor. Videli bomo, kako me je to obdobje brez nogometa spremenilo. Za zdaj še ne poznam dobro nogometašev iz naših krajev, tako da se mi zdi v tem trenutku najpomembneje, da si okoli sebe zgradim ekipo ljudi, ki jim zaupam," je dodal 66-letni Džajić, ki je bil predsednik tega beograjskega kluba že v obdobju od 1998 do 2004.

Izjemna kariera nogometaša in funkcionarja
Džajić, rojen leta 1946 v Ubu v severni Srbiji, je blestel v dresu Crvene zvezde, za katero je v 590 nastopih dosegel 287 golov. V reprezentanci nekdanje države je debitiral z 18 leti, svoj najpomembnejši zadetek pa je dosegel v polfinalu evropskega prvenstva leta 1968, ko je v 85. minuti z lobom pokopal takratne svetovne prvake Angleže (1:0). Otoški mediji so takrat pisali o "magičnem Draganu", Jugoslavija pa je pozneje v finalu izgubila proti Italiji. Po končani igralski karieri je leta 1979 prevzel funkcijo tehničnega direktorja v Crveni zvezdi in se z njo leta 1991 veselil naslova evropskih klubskih prvakov. Med letoma 1998 in 2004 je bil njen predsednik. Nogometna zveza Srbije in Črne gore ga je leta 2003 izbrala za najboljšega igralca zadnjih 50 let.

Dokazali mu niso ničesar
Februarja 2008 je bil aretiran. Obtožili so ga, da si je v letih 2001 in 2002, ko je bil predsednik Crvene zvezde, skupaj s še dvema članoma uprave Vladimirjem Cvetkovićem in Milošem Marinkovićem nezakonito prisvojil dobrih šest milijonov evrov od prestopa Gorana Drulića v Zaragozo. Proces se je začel januarja 2011, 16. novembra letos pa so ga oprostili vseh obtožb.