Ste minule praznične dni, ko je bilo veliko sonca, preživeli doma, ali pa ste šli v naravo? Ko pogledamo, kako so v primerjavi z desetletjem ali dvema nazaj prazna nogometna ali košarkarska igrišča in kako malo otrok poleti v bazenih in na morju plava, se zdi, kot da so otroci res vedno raje doma v virtualnem svetu. Morda je nekaterim staršem tako še bolj všeč, saj so prepričani, da jih s tem obvarujejo vsega hudega, predvsem mamil, ki bi jih njihov otrok sicer zlahka začel uživati. Tako so vsaj prepričani.
Ni čudno, da je po lanski raziskavi OECD-ja Slovenija v kategoriji pretežkih ali debelih otrok med 5. in 17. letom starosti v svetovnem vrhu in celo pred ZDA. Tudi o tej problematiki so pred dnevi na Radiu Slovenija govorili v oddaji Studio ob 17.00. Dr. Janko Strel s Fakultete za šport je poudaril, da so dekleta bolje telesno pripravljena kot fantje, vendar pa izpostavlja velike razlike med posameznimi šolami.

"V poklicnih šolah je med dijakinjami petkrat več debelih otrok kot v gimnaziji, kar četrtina vseh otrok je v poklicnih šolah manj gibalno zmogljivih, medtem ko je ta delež v gimnazijah le dva- do štiriodstoten."
"To je že posledica odločitve leta 2007, ko so ukinili uro športno vzgoje tistim, ki jo najbolj potrebujejo, namesto da bi dali eno zraven," je prepričan Strel. "Politika zna na debelo grešiti. Gospodarstvo je takrat ploskalo, češ - tako bo več praktičnih vaj za otroke, toda zdaj bodo dobivali iz šol v proizvodnjo ljudi, ki sploh ne morejo uporabljati znanja, ki so ga pridobili, ker niso telesno sposobni."
Janko Strel tudi meni, da brez dveh ur telesne dejavnosti dnevno, ki so blizu potenja, ni pravega razvoja.
Z njegovim razmišljanjem se strinja tudi nekdanja vrhunska atletinja Brigita Bukovec: "Ko je otrok med 1. in 5. razredom osnovne šole oziroma dokler športne vzogoje ne prevzame učitelj športne vzgoje, je katastroda. Učiteljica, ki uči matematiko in slovenščino, ni usposobljena za športno vzgojo, otroke pa uči ravno v obdobju, ki je najpomembnejši za njegov gibalni razvoj."