Glej ga, Sloven'c!

Poudarki

  • Prestolnica Gane: Akra
  • Število prebivalcev: 27 milijonov
  • Uradni jezik: angleški
  • Vodstvo: predsednik John Dramani Mahama
  • V Gani živi okoli 75 različnih plemen. Najštevilčnejše je pleme Ashanti, sledijo pa mu Ewe, Frafra, Ga, Dagomba ...
  • V Gani prevladuje krščanstvo (skoraj 70%), ki je skoncentrirano predvsem na jugu, 15% Muslimanov pa je predvsem na severu.
  • Denar v Gani se imenuje Cedi.
  • Gana meji na Slonokoščeno obalo na zahodu, Burkino Faso na jugu, Togo na vzhodu, na jugu pa jo omejuje morje - Gvinejski zaliv.
  • Beseda Gana pomeni "kralj bojevnik" in izvira iz obdobja kraljevine Gane.
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.3 od 78 glasov Ocenite to novico!
Ganski ljudje vedno priskočijo na pomoč, če jo potrebujete (in včasih tudi, če je ne). So gostoljubni, komunikativni, vendar ne vsiljivi. Po Gani lahko tudi ženska potuje sama, kar je prava redkost v Afriki. Foto: Barbara's Village
false
"Nehala sem sanjati življenje, začela sem živeti sanje ..." Foto: Osebni arhiv Barbara Bizovičar
Vasica je zasnovana kot stare afriške vasi - tipične okrogle ganske hišice so postavljene v krogu, v sredini tega kroga pa poteka vse družabno življenje vaške skupnosti. Foto: Barbara's Village
Barbarin zunanji delovni kotiček. Foto: Barbara's Village
"Obisk Gane je primeren kadar koli. Tudi v deževni dobi ni posebnih težav, pač počakaš, da mine ploha. V Atlantiku se lahko kopate prav vsak dan v letu, torej za nas – večno poletje!" Foto: Barbara's Village
       Ganci so res zelo, zelo prijazni. Na začetku so mi predvsem pomagali z nasveti, kje dobim kakšne delavce, kdo je dober zidar, kje lahko najamem stanovanje ... K meni pa prihajajo predvsem zaradi finančnih težav, po kaka zdravila, pa tudi zaradi sosedskih sporov.       
"Tradicionalne obleke so čudovite. In vsi pridejo iz svojih koč urejeni, kot bi bili na novo oprani in zlikani, pa nekateri še elektrike nimajo." Foto: EPA
       Bili so različni, od dvomov o mojem mentalnem zdravju do občudovanja mojega poguma. Meni se ni zdelo nič kaj posebnega, pretresljivega.       
 Odzivi ljudi, ko se je odločila za Gano
Barbara v svojem kompleksu ponuja tradicionalne ganske jedi, ki pa jih tudi prilagodijo željam gostov, še posebej jih moti začinjenost jedi, ki jih Ganci obožujejo. Barbara priporoča tudi ribe: "Ribe so pri nas sveže, saj vendar živimo v ribiški vasi. Pripravljamo jih tudi na afriški način ali pa npr. ribe, pečene v palminem listu. Pa še mnogo morskih jedi, tudi jastoge, hobotnice, škampe ..." Foto: Barbara's Village
       Če sem rekla Slovenija, je mnogo Gancev odgovorilo – Zahovič.       
       Cene so vsak dan višje. Če pa je napredek merljiv s številom avtomobilov – Gana se duši v "plehu"! Vsak Ganec ima dva mobija! Ogromne stavbe rastejo v Akri kot gobe po dežju! Ampak izobraževanje, zdravstvo, voda so še vedno daleč za vsakimi normativi.       
Nogomet - šport številka ena v Gani. Foto: EPA
Barbara je poudarila, da so v Gani tudi zelo dobre bolnice, ampak zelo drage in niso dosegljive vsem Gancem. Foto: Reuters

Dodaj v

Barbara iz Gane, kjer lahko vse počaka do jutri

Najbolj znan slovenski proizvod: Tomosov motor za čolne
11. april 2016 ob 06:12
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Nisem popotnica. Trst in Celovec sta bili moji destinaciji. In Dalmacija," se predstavlja Barbara Bizovičar, Slovenka, ki ni videla veliko sveta vse do svojih zrelih let, ko jo je pot zanesla na drug del sveta, v Afriko, v Gano. Tam je že skoraj 14 let.

"Vsega je kriva moja hči Špela! Za diplomo je izbrala temo primerjave šolskih sistemov v Afriki in Evropi. Gano si je izbrala zaradi angleščine, ki je tukaj uradni jezik." Odpotovala je, zbrala potrebne podatke in naredila diplomo. Hčerki je bila Gana tako všeč, da se je odločila za nekaj mesecev potovati po deželi. "Povabila me je zraven, pa sprva nisem bila preveč navdušena, šele na prigovarjanje vseh otrok sem se odločila in privolila, da grem z njo za kakšen mesec ali dva in se prepričam, ali mi bo všeč," se svojih začetkov spominja Barbara.

A Gana je ni takoj osvojila: "Najprej je bilo toliko novega, drugačnega, stvari, ki jih nisem mogla kar takoj sprejeti. Mogoče zato, ker sva prve dni preživeli v Akri, ki je resnično konfuzno mesto. Ko sva začeli potovati, najprej na sever, potem pa proti Zlati obali, so se moji občutki spremenili. In na obali sem zavzdihnila: Tukaj pa bi lahko ostala ... In sem ostala."

Zaljubila se je v deželo, kjer je kmalu dobila tudi svoj košček zemlje: "Dogodki so se kar vrstili, kakor da mi je to bilo usojeno. Še preden sem se zavedela in razumsko sprejela odločitev, sem bila lastnica velike parcele v Langmi." Zemljo je dobila za darilo. Na sinovo vprašanje, kaj bi rada za novo leto, je odgovorila: zemljo v Gani. Pa jo je dobila. Kot je povedala, je cena zemlje bila bistveno nižja kot v Sloveniji, kar še vedno drži, le da je danes težje priti do zemlje ob obali, saj je ta skorajda razprodana.

Barbarina vasica priljubljena med Slovenci
Njen prvoten namen je bil zgraditi hiško, oddaljeno hiško, kjer bi preživljala zimske mesece. "Ko sem hotela začeti gradnjo, so domačini ravno posadili paradižnik. Da bi jim uničila hrano v Afriki, nisem niti pomislila, čakala sem pač, da bodo pobrali pridelek. Medtem sem imela veliko časa za premišljevanje in potovanje po Gani. Postalo mi je jasno, da mi bo postalo dolgčas. En mesec je lepo poležavati na plaži s knjigo v rokah, kaj pa potem?"

Čeprav ni nikoli razmišljala o kakršni koli obliki turizma, je končala prav v teh vodah - v Gani je odprla svojo turistično vasico Barbara's Village, ki jo obišče tudi veliko Slovencev. "Navdušile so me okrogle hiše na severu in sklenila sem, da postavim dve, tri hiške, če morebiti kdo pride. Ko enkrat začneš, spoznaš, kaj vse potrebuješ za goste. In zadeva je postala to, kar imam danes." Gradnja je potekala kar hitro, oktobra so začeli, naslednje leto maja pa je vasica že sprejela prve goste.

Gostom, ki prihajajo z vsega sveta - veliko je Slovencev, Nemcev, pa tudi Gancev -, skušajo ponuditi čim več Gane, tiste prave, prvinske. Organizirajo tudi izlete, potem pa skupaj izberejo primerno destinacijo glede na njihove želje, zanimanje in glede na čas, ki ga nameravajo preživeti v Gani. Tam je priporočljivo preživeti najmanj 14 dni, da bi dobili vtise o deželi, ki ponuja ogromno: "Res je, Gana ponuja veliko, pa vendar ne v slogu Kenije ali Tanzanije. Za zdaj še ni množičnega turizma, kar sploh ni slabo. Obiskovalci imajo še vedno pristne stike z domačini. Pri nas tudi poskušamo pomagati ljudem z nasveti, kam in kako potovati, tudi če se za pot odločijo sami. Veliko jih potovanje začne pri nas, ob koncu pa se vrnejo še za kakšen dan počitka."

Gana idealna za spoznavanje Afrike
Za Gano pravijo, da je idealna za spoznavanje Afrike ... Gana je Afrika za začetnike, kakor pravijo. Zakaj? "Zato, ker je mir, zato, ker so Ganci prijazni, in zato, ker ima prevoz v prav vsako vas. Transport je res razvejan in mogoče je potovanje z letali, avtobusi in trotroji. Samo nečesa se morajo popotniki zavedati – nikoli ne merite razdalje v kilometrih in ne načrtujte časa za prevoz. Promet je obupen, čeprav so zdaj glavne ceste kar dobro urejene. Od letališča do moje vasice je 28 km. Vožnja nikoli ne traja manj kot uro, uro in pol. Trotroji (minibusi, op. a.) imajo še eno "slabo" lastnost – ne odpeljejo z začetne postaje, dokler niso polni. Na zadnja dva potnika lahko čakaš tudi dve uri ali več."

"Počutite se doma v Afriki", "lepa, divja in raznolika, vendar s ščepcem varne domačnosti" so le nekatere besede, s katerimi opisuje Gano. "Vtis domačnosti v Gani dobiš zaradi prijaznosti ljudi, ki ti dajo takoj vedeti, da si njihov prijatelj, brat. Predvsem za Slovence pa najbrž predstavljam kanček varnosti in domačnosti tudi jaz, saj mi večkrat povedo, da ne bi šli v Afriko, če ne bi vedeli, da jih tukaj pričaka Slovenka."

Slovenija? Zahovič. Jugoslavija? Tito.
Slovenija je v Gani zastopana in znana tudi po litostrojskih turbinah, ki so del največjega umetnega jezera na svetu Volta: "Litostrojske turbine se vedno delajo v Akosombu. Ribiči pa uporabljajo kar precej Tomosovih motorjev za čolne. Kupimo lahko tudi Palomine robčke, pa Lekova in Krkina zdravila. Vem tudi, da se sicer pod drugim imenom prodajajo slovenski pralni praški, pa nekaj Iskrinih izdelkov."

Toda ali Ganci sploh vedo, kje je Slovenija, ali nas še vedno najbolj poznajo po nekdanji skupni državi: "Če sem rekla Slovenija, je mnogo Gancev odgovorilo – Zahovič. Ali pa Jugoslavija, seveda, še bolj pa, če sem rekla Tito. Njega poznajo skoraj vsi."

Izredno ponosni Ganci
Pred 50 leti je Gana razglasila neodvisnost in postala prva država v podsaharski Afriki, ki se je izkopala izpod kolonialnega jarma. Ganci so izredno ponosni na svojo neodvisnost, ki je bila zgled drugim zatiranim kolonijam. Najbolj pa so danes ponosni na nogometaše: "Black stars (njihov vzdevek je črne zvezde, izhaja pa iz njihove zastave - simbola afriške osvoboditve izpod britanskega kolonialističnega jarma leta 1957, op. a.) so res zvezde! Ni fanta, ki ne bi sanjal o tem, da bo nekoč njihov član. Seveda so ponosni tudi na Kofija Anana. In veliko Gancev pozna in je ponosnih tudi na Petra Bossmana (župan Pirana, op. a.). Prvi Ganec, ki je v Evropi dosegel kaj takega! Zdi se mi, da so predvsem ponosni na to, da so – Ganci! Na svojo plemensko tradicijo, kulturo in zgodovino."

Začarani krog - veliko naravnih bogastev, veliko revščine
Gana je druga največja proizvajalka kakava na svetu, sedma po nakopanem zlatu, ima velik kmetijski potencial … Kaj pa je potrebno, da bi vse to znali izkoristiti v svoj prid, da bi se znali izbojevati za svoj boljši jutri (Ganci v povprečju umirajo pri starosti 60 let, kar jasno kaže, v kako težkih razmerah živijo)? "Gana ima res ogromno naravnih bogastev – kakav, zlato, diamante, sadje, nafto –, vendar zaradi pomanjkanja mehanizacije in znanja daje koncesije drugim in v Gani ostane le manjši del tega bogastva. To je vsekakor začaran krog. Ni denarja za izobraževanje, ta odteka. Ljudje bi nujno potrebovali več delovnih mest, kar je spet povezano z usposobljenostjo in – denarjem."

Ideal lepe ženske? Dobro popolnjena ženska.
Ganci veljajo za izredno lep narod, kljub pomanjkanju vode in drugim pomanjkanjem pa zelo veliko pozornosti namenjajo zunanjemu videzu. "Ganci so res lepi ljudje, tako ženske kot moški. No, za Gance je ideal lepe ženske dobro popolnjena ženska. Ženske se sploh vedejo ponosno, ne skrivajo svojih oblin. V nasprotju s klišejem – lahko prisežem, da so kljub pomanjkanju vode izredno čisti. Na polnem trotroju sem imela občutek, da smrdim samo jaz."

Ganci in na splošno Afričani vidijo svetlopolte kot bogat narod, želijo si v Evropo na vsak način: "Seveda Afričani na splošno mislijo, da smo vsi belci bogataši in da bo vsakdo obogatel, če mu uspe priti v Evropo. Pa niso vsi takšni, verjemite! Res poskušajo govoriti z vsakim belcem, ganske ženske niso izjema, ampak večinoma niso nadležni. Pogovori so včasih prav zanimivi, včasih smešni, posebno ženitne ponudbe, ko nekdo najde ljubezen svojega življenja po petih minutah pogovora!"

Ples in glasba sta v Gani del tradicije in ne pomenita samo zabave. Ganci znajo uživati na vsakem koraku, ura ni njihov gospodar in jutri je njihova najljubša beseda, če je treba kaj narediti. Navdušil jo je tudi njihov način dojemanja življenja, ki ga največkrat sprejemajo z nasmehom.

Kupiš, uporabiš, odvržeš
Manj navdušujoč pa je odnos Gancev do odpadkov, njihova miselnost še vedno ostaja "kupiš, uporabiš, odvržeš". Težava je nastala z velikansko količino plastične embalaže, ki se je pojavila v Afriki. "Nekaj je gotovo tudi neznanje, vsaj na začetku, saj take vrste odpadkov niso bili vajeni. Potem pa je to postala navada. Uporabiš, odvržeš točno tam, kjer stojiš." Potekajo različne akcije za ozaveščanje ljudi, a težava je širša: "Ti odpadki se preprosto sežigajo na odprtih prostorih. Najhujša težava je prav na obalnem področju in sploh v celotni Akri z okolico." Po drugih delih Gane so vasi čiste, pometene – ampak plastika se spravi na kup in zažge. Na tem področju bo še veliko dela, tako z ljudmi kot državo, da reši to vprašanje.

Pomoč po najboljših močeh
Barbara se zavzema za pomoč tamkajšnjim otrokom, njihovo izobraževanje in zdravstvo ter za splošno izboljšanje življenjskih razmer: "Lahko se samo trudim pomagati po najboljših močeh, tako kot bi se moral sleherni človek. Nisem pa nikakršna mati Tereza. Predvsem skušamo pomagati otrokom, da bi lahko obiskovali vsaj osnovno šolo. Pri tem mi pomagajo tudi moji gostje in velik del društvo Humanitas iz Slovenije. Pri meni dela tudi sedem ljudi iz vasi, kupujemo ribe in zelenjavo. V predelu, kjer ni veliko možnosti za delo in prodajo, je to majhna pomoč. Napredek pa ni odvisen samo od mene."

Domov prihaja vsako leto za okoli mesec ali dva, vsakič znova pa je navdušena nad lepotami Slovenije, ki jih zdaj drugače vidi. Kako pa gleda na dogajanje v državi z distance: "S situacijo v državi se ne obremenjujem. Ker se nočem. Sem sicer kar dobro obveščena, gostje mi veliko povedo, in to z različnih vidikov. Ampak žal se mi vedno bolj poraja vprašanje: Slovenci, kje je naš ponos? Pa odprtost? Pa prijaznost?"

Fotografije spodaj: Osebni arhiv Barbare Bizovičar, Barbara's Village, EPA, Reuters.

IZ PRVE ROKE

Vaša najbolj priljubljena izletniška točka?

Nzulezo - mostiščarska vas na laguni.

Najbolj tipičen spominek?

Kente, ročno tkano blago s tradicionalnimi vzorci.

Najslavnejši državljan?

Kwame Nkrumah, zelo znan tudi Peter Bossman

Tradicionalno rivalstvo?Mogoče med plemeni.
Najbolj znan slovenski proizvod?

Tomosov motor za čolne.

Najkoristnejša beseda?

Mogoče ne najkoristnejša, gotovo pa najpogostejša - ochina (jutri) ...

Značilna hrana in pijača?

Hrana - bank, fufu. Pijača- akpeteshi (žganje), pivo, palmovo vino.

Najbolj znan predsodek, ki drži ali pa tudi ne?
Predsodkov je preveč.
O čem se trenutno največ govori?
O pomanjkanju elektrike.
Najbolj tipična ime in priimek?
Večina Gancev ima tri imena - angleško, lokalno in pa po dnevu v tednu, na katerega je bil kdo rojen. V pogovorih pa je najpogosteje slišati Kobi, Kofi, Akosija ...

Dolores Subotić
false
false
Prijavi napako
Komentarji
aaa
# 11.04.2016 ob 08:21
Itak, takrat smo nekaj pomenili po vsem svetu, naš potni list pa je odprl vsa vrata

...tako, da smo še po Evropi potovali z vizami. Ko pa ga je videl tuj carinik, so te pa tako ali tako slekli do gat.
7up
# 11.04.2016 ob 08:29
SamoRes

Kdo misliš, da je najbolj prepoznavn Nemec(tehnično gledano bi lahko bil tudi avstrijec) v tujini?
delicate4U
# 11.04.2016 ob 07:50
Moj prejšnji kmentar očitno ni bil primeren, zato bon napisal lepšega.
Vesel sem, da poročate o mnogih mladih Slovencih, ki se izseljujejo iz Slovenije. Širom po svetu so lepi kraji, večinoma topli in sončni. Daljnje dežele potrebujejo množico inštruktorjev potapljanja in učiteljev angleškega jezika. Večina obveznosti v teh širnih krajih 'lahko itak počakan na naslednji dan', kot je omenjeno tudi v tem članku. Mi pa bomo medtem izgubljene mlade Slovence nadomestili z zvestimi volivci iz bližnjega vzhoda. Kako bo lepo!
MisiM
# 11.04.2016 ob 07:10
Luštno. Vidim, da podhranjeni ravno niso, tudi sadje in zelenjava jim bolje uspevata, kot pri nas. Skratka, lačni niso (tako kot nam vseskozi hočejo dopovedati).
megan
# 11.04.2016 ob 12:31
Gospa je s prve roke potrdila - Afričani so prepričani, da smo belci sami bogataši in da bodo tudi oni obogatili, če jim le uspe priti v Evropo.
Ta miselnost je ogromen problem. Belci naj bi bili bogati sami po sebi. Nihče jim ni razložil ali pa ne razumejo, da zelo trdo delamo, da se dolgo in naporno šolamo in da marsikaj, ne more počakat niti eno uro, kaj šele na jutri. Brez znanja in dela bi bili veliko na slabšem, kot oni. Večina zemlje ni tako, rodovitna, kot njihove in tudi podnebje ni tako prijazno - imamo dolgo zimo, med katero bi stradali, če ne bi naredili zalog in iznašli sistemov, kako hrano pridelovat tudi pozimi. Tudi naravnih virov imamo malo. Ni zlata, nafte, barvnih kovin ... V resnici smo mi reveži proti njim, ki jim narava vse nudi.
Enakost za vse
# 11.04.2016 ob 11:03
SamoRes # 11.04.2016 ob 08:05 ...če sem rekla Tito. Njega poznajo skoraj vsi....Itak, takrat smo nekaj pomenili po vsem svetu, naš potni list pa je odprl vsa vrata....

Ha, ha, ha, se vidi, da v času Jugoslavije nisi bil dlje kot do Trsta. V nobeno neevropsko državo nisi mogel brez vize, ki je bila plačljiva in časovno omejena. S slovenskim lahko potuješ v http://www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuplo
ads/konzulara/Slovenci_-_brez_vizumov.pdf kjer pa Gane NI.
K_ris
# 11.04.2016 ob 10:27
To je mama od Ladota, če slučajno ne veste.
Mimobeznik
# 11.04.2016 ob 09:50
el CARTEL - nekaj o sistematičnem ropanju Gane, kot ne piše v članku in kjer ni Evropejcev:

pravaresnica123
# 11.04.2016 ob 10:03
Tole prestavljanje na jutri je njihov način življenja in zgleda, da jim paše, ampak ne vem pa, zakaj potem rinejo v Evropo (vsaj nekateri)?
pašeresje
# 11.04.2016 ob 08:37
Barbara iz Gane, kjer lahko vse počaka do jutri

No, torej morda za to mentaliteto in posledično stanje nismo krivi Evropejci in nam jih ni treba sprejemati, ker mislijo, da tukaj pa denar raste na drevesih, in so "upravičeni" do boljšega življenja?

Opomba za cenzorja: Komentar je v neposredni povezavi z naslovom.
Samo Zakes
# 11.04.2016 ob 06:35
Dober članek.
Kako (po)polno gansko žensko bi pa spoznal tudi sam :)
el CARTEL
# 11.04.2016 ob 09:27
No, torej morda za to mentaliteto in posledično stanje nismo krivi Evropejci in nam jih ni treba sprejemati, ker mislijo, da tukaj pa denar raste na drevesih, in so "upravičeni" do boljšega življenja?

za mentaliteto da vse lahko počaka do jutri, res niso krivi evropejci.

so pa krivi za sistematično ropanje držav afrike. kot ti piše v članku, gana pač nima znanj ima pa naravna bogatstva. evropske korporacije to izkoriščajo, profitirajo z njihovimi bogatstvi, njih pa ostanejo drobtine (tu nekako ne velaj "teach a men to catch a fish", saj se pri denarju konča).

seveda nisva jaz in ti kriva za kolonializem, saj ne služiva s tem.
krive so korporacije.

to, da se jih pa ne spušča v evropo kar tako, pa se lahko strinjam.
Belphegor
# 11.04.2016 ob 13:44
v teh člankih prevečkrat ni nič o izobraževalnem, pokojninskem in zdravstvenem sistemu opisane države. verjetno nisem edini, ki ga te stvari zanimajo. dajte o tem vedno vprašat no.
delfino_
# 11.04.2016 ob 11:02
Vse se predstavlja na jutri, torej tudi reševanje problemov.
tatika
# 11.04.2016 ob 08:53
Kul. Jaz bi tudi.
Enakost za vse
# 11.04.2016 ob 18:09
SamoRes # 11.04.2016 ob 11:36 B Naš nekdanji jugoslovanski potni list je veljal za najdragocenejšega na svetu, saj je bil eden od redkih, s katerimi se je v obdobju hladne vojne lahko potovalo na vzhod in zahod

Ja, ampak si RABIL vizo, razen ti, ki si šel V Lenti in Trst v šoping. Za neevropske države pa si rabil vizo.
Binder Dandet
# 11.04.2016 ob 13:28
Po moje niti avtorica članka ni vedela, da je to od Ladota mama. Ker je sin samo enkrat omenjen brez imena.

@megan:
Verjetno ima ta stereotip opraviti z dejstvom, da so belci stoletja kolonizirali ta področja. 99% nas resda trdo dela. Ampak 1% pa trdo izkorišča še danes vsa ta področja. In do pred nekaj desetletji, raja iz našega konca ni hodila v Afriko. Tako da so stoletja bili Afričani izpostavljeni le bogatim belcem. Še vedno pa je razkorak med 99% na Zahodu in 99% v Gani ogromen, tako da tudi to drži, da smo vsi bogataši zanje.
pedalski
# 11.04.2016 ob 21:31
Ja mislijo da so belci bogataši, ma če bi prišli v kakšno Ukrajino, bi takoj zbežali nazaj v Afriko.
anze82
# 11.04.2016 ob 08:51
fajn prispevek. le slovenci, ki so bili tam, pravijo, da je kar drago za to kar gospa ponuja...
astro
# 11.04.2016 ob 08:40
...tako, da smo še po Evropi potovali z vizami. Ko pa ga je videl tuj carinik, so te pa tako ali tako slekli do gat.
Kljub vizam sem lahko potoval več, ker sem imel več denarja kot danes, ko ni več poštenega plačila za pošteno delo.
Drugače pa čestitke Barbari za pogum. Živi pa k sreči v deželi, ki je ne uničuje suša in kjer se ne uničujejo sami (Nigerija, Sudan, Somalija...).
pullach
# 11.04.2016 ob 08:27
To je pa uizi lajf. Luštno, ampak posledično razvoja ni, zato pa živijo praktično na pesku. Če bi vsi razumeli njihov pogled na vse, bi zbirali denar za tja, kjer ga je res treba. Btw, katera pa je Barbara na slikah ali je sploh ni?
borut-blas
# 11.04.2016 ob 08:16
odkar je bila državljnska vojna v karantaniji kjer so takrati desničarji s pomočjo nemcev pokristjanili narod in svobodnega kmeta spremenili v tlačana so slovenci razdeljeni
to se je ponovilo v času trubarja, v času druge svetovne vojne in sanje duha je enako
okuženost naroda s krščanstvom je največje zlo
treba se je vrniti k izvoru, k slovanski kulturi povezani z naravo, vodom soncem, zelenjem in občutkom da je človek del narave ne pa vladar, kar trdi bibilja
človek, ki misli da je vladar narave in nje njen del uničuje naravo in s tem dela samomor
preprečimo religijam bližnjega vzhoda da nas uničijo in postanimo to , kar v bistvu že smo - slovanske , da narave prijazne dobre duše
Grob
# 11.04.2016 ob 19:29
Mah te ture avanture pa tista studentskA izmenjava imenovana "erasmus".to vse se mi zdi taka zelo fina oblika sponzoriranja z davkoplacevalskim denarjem in oglasevanje cimvecjega izseljevanja slovencev.v ozadju tega erasmusa je prav nacrtno spodbujanje mladih slovencev k odhodu ven iz slovenije!
graf314
# 11.04.2016 ob 16:18
@ponos: Statistika ti ni v pomoč.

Motiš se.

Govora je bilo o (1) pogostosti potovanj v tujino. Če gledamo statistično, opravimo Slovenci letno vsaj 10x več potovanj v tujino, kot smo jih kdajkoli v Jugi (da bo statistika točna glejmo samo potovanja/dopustovanja izven ex-yu).

In govora je bilo o (2) zmožnostih potovanj v tujino za povprečnega Slovenca (glede na povprečno plačo). Potovanja v tujino niso bila nikoli tako poceni v Jugi. Za nek enotedenski dopust zadostuje ena povprečna plača (ali pa če se odpovemo samo nekim drobnim stvarem, ki jih imamo danes za obvezne, ki pa jih nismo imeli v času Juge - zadostovalo bi že recimo, da se odpovemo samo trojčku in mobitelom in že ostane dovolj za cel teden počitnic nekje v Sredozemlju).

Mirno lahko trdim, da Slovenci (v povprečju) danes potujemo bistveno več in da si glede na povprečno slovensko plačo lahko privoščimo več, kot smo si kdajkoli v Jugi. Ko govorimo o statistiki, moramo upoštevati povprečja.
graf314
# 11.04.2016 ob 13:32
Dober članek. Škoda, da ni kaj več o cenah.

@astro Kljub vizam sem lahko potoval več, ker sem imel več denarja kot danes, ko ni več poštenega plačila za pošteno delo.

Me pa res zanima, kam vse si potoval v času Juge. lol. Bil si srečen, če si si privoščil šotorenje na Hrvaškem, morda celo prikolico v kampu, kjer si do zadnjega čakal zaradi čistosti wc-jev in ko si s seboj peljal vse od čistil do mila in predpripravljene hrane za cel teden. Takrat se ni hodilo na dopust niti po Sredozemlju, ki je danes dosegljiv praktično vsakemu za manj kot znaša ena povprečna mesečna plača. Patetično je to selektivno pozabljanje.
mikic007
# 13.04.2016 ob 09:25
Če bi v vašo vas prišli npr Američani in bi vsi vsak dan zapravili vašo mesečno plačo za pir in hrano, kako bi razmišljali o njih? Ob tem, da vi ne bi nikoli videli, od kje in kako ti ljudje pridejo do vas. Reven Ukrajinec pač ne pride v gano, večinoma so turisti in poslovneži, vsi z goro denarja.

Saj tudi v jugi je folk mislil, da na zahodu denar raste na drevesu, pa nismo bili tako zabaceni kot Afričani, so nas pa gastarbajterji hitro poučili, da je treba delat..

V glavnem, dober intervju, obsojanje kogarkoli pa ni na mestu.
gavra76
# 11.04.2016 ob 13:59
@ graf in njemu podobni

najprej me znima kaj ima clanke s tem v katero smer vi vodite debato

drugo pa kam zeenga hudica so tebe vozil na morje da si si sam pucu skret in jedu iz zmrzovalnika. ker js ze 40 let hodim v isti kamp na hrvasko, pa imamo danes cistilke, ki enako dobro cistijo kot pred 40 leti in jemo vrhunske zadeve iz morja in kopnega v posodah in rostilju

te povabim
simon-rupsi
# 11.04.2016 ob 12:36
Njena stran na FB-ju :)

https://www.facebook.com/trotrotravel.ag
ency/?fref=ts

Me ma da bi šel mal dol :).. pa še punce zgledajo lušne in nasmejane..
Chopin
# 11.04.2016 ob 12:29
Slisal sem ze veliko lepih stvari o Gani, enkrat v kratkem se z veseljem oglasim pri vas Barbara.

Energija ljudi ob Gvinejskem zalivu je res nekaj posebnega, pozitivna.

@MisiM

Predlagam da zamenjas prijatelje, ce ti govorijo da je vecina prebivalcev Gane lacnih.
bajojoba
# 11.04.2016 ob 10:09
@delicate4U pozna srednja leta. Vse v redu samo preberi clanek :)
PONOS
# 11.04.2016 ob 15:17
Lepo,
sam se ne bi nikoli odločil za kaj takega..
Dejstvo je namreč da belci temnopolte izkoriščamo na polno-še danes.
Ko bo to prebivalcem jasno in bo začelo škripat znajo mačete peti in vse kar je belo bo v nevarnosti.Podobno kot se mi bojimo migrantov in beguncev.
graf134
Statistika ti ni v pomoč.Danes imamo 120.000uradno nezaposlenih +100.000 ki niso več v evidenci so delavci ki se selijo od službe do službe.
Včasih si je vsak privoščil morje in dopust če ne drugače preko podjetja in sindikata.
Danes greš po svetu če imaš šuške večina na Hrvaško ostali pa doma-veliko več kotv Titovih časih-brez ideologije-statistika in hard facts.
simon-rupsi
# 11.04.2016 ob 13:00
Pa je res mama od Bizota :)
simon-rupsi
# 11.04.2016 ob 17:36
graf314
Dober članek. Škoda, da ni kaj več o cenah.


Glede cen nastanitve v njeni vasici imaš na njeni spletni strani :). Če je 30€ na noč veliko .. Ne vem..
papirus
# 11.04.2016 ob 16:19
čista zmaga ga.Barbare !
B in .
# 11.04.2016 ob 09:54
@7 up: hahaha, dobra ... :-D
graf314
# 11.04.2016 ob 15:53
@ gavra
graf in njemu podobni. najprej me znima kaj ima clanke s tem v katero smer vi vodite debato

In zakaj se potem ti še bolj oddaljuješ od teme? Če si prebral, si ugotovil, da odgovarjam komentatorju, ki brez osnove oz z manipulacijo in navajanjem neresničnih navedb romantično idealizira neke druge čase. Govora je bilo o zmožnosti potovanj za povprečnega Slovenca, ti pa si se zdaj še bolj oddaljil s fokusiranjem na kvaliteto bivanja v kampih.

Glede kampov. Današnji so urejeni in tudi sam sem par let nazaj preživel čudovit teden v enem izmed hrvaših kampov. Vsaj jaz sem začutil neke velike spremembe glede higiene, vsesplošne čistosti, tekočega odvažanja smeti, brez redukcij tople vode, da o ponudbi sploh ne govorim.

Debata s prejšnjim komantatorjem je šla v primerjavo z nekoč in danes. Verjamem, da je bil tvoj kamp zelo poštiman že nekoč, ampak to ne velja pa to za povprečje. Verjetno si lahko priznamo, da so kampi danes kot noč in dan v primerjavi s tistimi nekoč (in v katere večina od nas danes ne bi več zašla).
el CARTEL
# 11.04.2016 ob 09:24
zanimiv, a premalo izčrpen članek.
pričakoval sem več.
ne vem zakaj ni bilo klasičnih vprašanj kot v preteklih intervjujih.

Kdo misliš, da je najbolj prepoznavn Nemec(tehnično gledano bi lahko bil tudi avstrijec) v tujini?

razlika med ganskim dojemanjem tita (kot pozitivno osebnost) in hitlerja (povsod po svetu kot negativna) je več kot očitna.

vsa afrika je imela titota rada. dejstvo.
recimo didier drogba je v mladosti imel celo nadimek - tito (odmislimo da je on iz slonokoščene obale).
verjetno ne zato, ker bi ga familija enačila s hitlerjem :))))
SamoRes
# 11.04.2016 ob 11:36
Enakost za vse
# 11.04.2016 ob 11:03
Ha, ha, ha, se vidi, da v času Jugoslavije nisi bil dlje kot do Trsta.

Bil, bil, kdaj si bil pa ti prvič v Ljubljani? Na naboru za vojsko? :)
Naš nekdanji jugoslovanski potni list je veljal za najdragocenejšega na svetu, saj je bil eden od redkih, s katerimi se je v obdobju hladne vojne lahko potovalo na vzhod in zahod
SamoRes
# 11.04.2016 ob 08:05
pa Jugoslavija, seveda, še bolj pa, če sem rekla Tito. Njega poznajo skoraj vsi.

Itak, takrat smo nekaj pomenili po vsem svetu, naš potni list pa je odprl vsa vrata
Kazalo