Glej ga, Sloven'c!
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.4 od 123 glasov Ocenite to novico!
Mojca je že dodobra osvojila avstralski način življenja. Foto: Osebni arhiv Mojce Svetičič
Na letošnjem OP Avstralije. Foto: Osebni arhiv Mojce Svetičič
       Sledila sem dvema temeljnima vodiloma, ki sta se izkazali za preverjeno zagotovljen uspeh: 1. Prijatelji imajo prijatelje. Socializiraj se. 2. Bodi pozitivna. Ne razmišljaj, ne paničari in ne razmišljaj že na začetku, kaj, če ne.       
Rooftop Bar, kamor Mojca rada popelje prišleke. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Mojca si ob natrpanem urniku rada vzame čas tudi zase. Foto: Osebni arhiv Mojce Svetičič
       Prosim, naj gre že enkrat uradno v eter, da ti tu služb ne ponujajo kot taksije na letališču. Ne vem, kdo je to spravil ven, ampak položaj je vsako leto težji.       
O aboriginski problematiki raje ne bi ... Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Z ekipo iz pekarne, kjer dela ob koncih tedna. Foto: Osebni arhiv Mojce Svetičič
       Obljubila sem si, da se nikoli ne poročim za papirje. Raje delam kot konj, da si plačam šole, kot pa da se udinjam nekemu mizernemu "Oziju". Ni šans. To bi bil največji polom in bi uničila vse, za kar sem delala.       
Njen prvi dom je bila bohemska četrt St. Kilda. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Svetičičeve domotožje ne muči kar precej, se pa vsakokrat razveseli tipičnih slovenskih izdelkov, ki ji jih dostavljajo obiskovalci. Nikakor ne pridite na obisk brez barcafeja in cedevite! Foto: Osebni arhiv Mojce Svetičič
       Proti rasizmu niso odporni niti starejši - poznam cel kup starih kokoši, ki veselo rasistično pljuvajo čez priseljenske delavce v pekarni, in tudi sama sem že dobila pod nos: "Kaj? Govori angleško, prosim!", "Spokaj nazaj, od koder prihajaš" in neposrečeno oponašanje mojega naglasa. Ampak zato imam dva srednja prsta.       
Živahno nočno življenje - na strehi. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Avstralijo (vzhodni del) si je ogledala v prvih mesecih, zdaj pa je bolj ali manj stacionirana v Melbournu. Foto: Osebni arhiv Mojce Svetičič
Maja bo Mojca tekla svoj četrti maraton. Foto: Osebni arhiv Mojce Svetičič
       Ko sem imela vnetje modrostnega zoba, sem plačala 400 dolarjev samo zato, da sem v agoniji odprla usta in slišala: "Oh, my God, that's a wisdom tooth infection. You better take it out." (O, moj Bog, vnetje modrostnega zoba. Najbolje, da se izruva). In sem vprašala, koliko stane – 1.400 dolarjev.       
St. Kilda. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
       Z veseljem pomagam z drobnimi nasveti vsakemu, ki ima vsaj približno idejo, kaj hoče od Melbourna, kje in kaj bi delal in kaj ga zanima. In da zna biti samostojen. Ne pa, da se potem držijo v moji sobi in ne zapustijo hiše, dokler jih ne peljem ven za roko. Nočem biti nesramna, ampak nekaj samoiniciative in samostojnosti je treba pokazati.       
Mojca se s Slovenci v Melbournu ne povezuje kaj dosti. Prijateljev ima veliko. Foto: Osebni arhiv Mojce Svetičič
Melbourne je prijetno in multikulturno mesto. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Avstralija je tako ogromna, da si jo večina Avstralcev lahko malo bolje ogleda šele po upokojitvi. Foto: Reuters
... kjer posebnežev ne manjka. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Sproščeni večeri na plaži. Foto: Osebni arhiv Mojce Svetičič
Avstralija ni za vsakogar, svari simpatična Celjanka. Foto: Osebni arhiv Mojce Svetičič

Dodaj v

Mojca iz Avstralije, kjer so žuri vsak dan, a vseeno ni raj za priseljence

V deželi "tam spodaj" živita obe sestri Svetičič
29. januar 2015 ob 06:14,
zadnji poseg: 29. januar 2015 ob 07:49
Melbourne - MMC RTV SLO

Mojca Svetičič zelo trezno razlaga o življenju v "tam spodaj" - trezneje kot večina, ki opeva Avstralijo kot deželo priložnosti. Obupen zdravstveni sistem, rasizem in prepuščenost samemu sebi so realnost. Po drugi strani pa danes, ko se je po nekaj letih navadila, Avstralije ne bi zamenjala za Slovenijo.

34-letna Celjanka je Avstralijo izbrala za novi dom povsem po naključju. Trimesečno potovanje se je raztegnilo. Močno raztegnilo. Svetičičevi gre na roke, da je iznajdljiva, marljiva in vztrajna, zato je začetno krizo, ko se je kar nekajkrat pošteno zjokala, prebrodila in zdaj uživa v vsem, kar ji ponuja Melbourne.

Ob študiju ima dve službi, kljub temu pa ji ostane nekaj časa za uživanje v slovitem nočnem življenju tega južnega avstralskega mesta, ki ga je v tem času že dodobra izkusila.

Sama priznava, da je njeno življenje diametralno nasprotno od tistega, ki ga nekaj tisoč kilometrov severneje živi njena sestra dvojčica, poročena mati dveh otrok, ki jo je v Avstralijo pred osmimi leti ponesla služba.

Kako ste se odločili, da se preselite v Avstralijo, kaj vas je gnalo?
Moja "selitev", ki to na začetku sploh ni bila, se je začela z obiskom sestre dvojčice Jerneje, ki živi zdaj že osem let na Gold Coastu. Tritedenska karta se je podaljšala v tri mesece. V teh treh mesecih sem potovala po vzhodni obali, bila mesec dni na Novi Zelandiji, po prvotnem načrtu pa sem nameravala obiskati Melbourne, mogoče Perth, potem pa nazaj domov. Moram priznati, da sem bila sprva precej razočarana, saj mi Avstralija ni ponudila ničesar novega in neodkritega. Nekaj, kar lahko dobiš samo tu in nikjer drugje. To je bil tudi razlog, da sem šla na Novo Zelandijo. Melbourne ima neko silo, ne znam opisati. Ali ga vzljubiš in te posrka vase ali pa te enostavno izpljune, ker je preveč. Melbourne je mesto, kjer si lahko kar koli in kadar koli. Umetnik, študent, žurer, novodobni hipi, turist ali pa se zavlečeš v kakšno odmaknjeno sotesko. Smučanje, podeželje, velike stolpnice, art festivali, športni dogodki … tu je vse. In tri mesece sem podaljšala v nedoločen čas, ker je bil moj turistični vizum veljaven še osem mesecev.

Vmes sem potovala iz države in nazaj, ker je bil s tem pogojen vizum, se asimilirala, prestavljala po kavčih prijateljev ter se končno vselila v prvo hišo v St. Kildi in spoznala veliko ljudi - nekateri so še danes odlični prijatelji, drugi malo manj. Sledila sem dvema temeljnjima vodiloma, ki sta se izkazali za preverjeno zagotovljen uspeh: 1. Prijatelji imajo prijatelje. Socializiraj se. 2. Bodi pozitivna. Ne razmišljaj, ne paničari in ne razmišljaj že na začetku, kaj, če ne. Moja izkušnja je malo drugačna, saj nisem imela namena ostati in tudi poznala nisem žive duše, torej sem morala vse osvojiti relativno hitro, učinkovito, prositi za pomoč in nasvete ter uslugo vrniti, ko sem lahko. Učila sem se na svojih napakah, jih plačala drago, ampak pri tem dobila zgodb za celo knjigo. Ni mi žal. Če bi lahko, bi šla skozi vse še enkrat. Ampak nikomur ne priporočam priti sem kot vesoljec. Težko delo je.

Kot ste omenili, se je v Avstralijo že pred vami preselila tudi vaša sestra dvojčica. Sklepam, da so starši presrečni …
Mami in babi zagotovo nista presrečni, da nisva več doma. Vem pa, da je moja mami "superstar" in me podpira v vsaki, še tako bizarni odločitvi, če sama verjamem vanjo. In da se komaj zadržuje v prepričevanju o čem drugem. Verjamem, da je presrečna, dokler sem sama zadovoljna tu. In ta trenutek verjamem, da živim tu bolj kakovostno življenje, kot bi ga in kot sem ga doma. Mogoče, ker sem prepuščena sama sebi in sprejemam lastne odločitve brez občutka, da me bo kdo obsojal ali gledal postrani. In sama odgovarjam za posledice. Jernejina zgodba je bolj lagodna in enostavnejša, saj je prišla preko službe in ni imela večjih eksistenčnih izzivov.

Avstralija je dolgo veljala za deželo priložnosti, kjer službe malodane ležijo po cesti in odprtih rok sprejemajo prišleke. Ampak stvari se spreminjajo in ta predstava ni več najbolj točna, mar ne?
Prosim, naj gre že enkrat uradno v eter, da ti tu služb ne ponujajo kot taksije na letališču. Ne vem, kdo je to spravil ven, ampak položaj je vsako leto težji. Službe so, seveda, precej je poklicev, ki so iskani, službe so bolje plačane kot doma in vsaj v strežbi - kavarnah, restavracijah – in supermarketih mladi lahko dobijo službe. Ampak službe so, če nisi izbirčen. Ali pa si zares vztrajen ali uvrščen visoko na lestvici poklicev SOL (Skilled Occupation List). Za nižje izobražene s slabo angleščino pa je težje in tudi moji prijatelji Avstralci ostajajo brez služb tudi dalj časa. Res pa je, da nimajo večjih težav z menjavanjem služb kot po tekočem traku, medtem ko pri nas velja bolj prepričanje, da se moraš ene službe držati. Službe torej so, ampak za priseljence ni tako preprosto, govorim pa zgolj iz lastnih opažanj in izključno za Melbourne. In, prosim, nič več emailov "Ali mi lahko zrihtaš službo, delam v plinarni in sem to in to po izborazbi"!

Kot priseljenka občutite zaostrovanje vladne politike do priseljevanja? Beremo o odganjanju prebežnikov na morju, pa o srhljivih razmerah v centru za nezakonite priseljence na otoku Manus …
Ja, čutim, da se stvari spreminjajo. Mislim, da je Slovenija za zdaj še precej okej, ker smo v t. i. "asssesment level 1", kar pomeni, da pridobitev vizuma ne traja tako dolgo, ker v glavnem ne veljamo za problematično državo. A glede na to, da nas je vedno več in vedno več brez neke ideje, kaj početi, mislim, da se bodo stvari hitro spremenile.

Če se ne motim, ste se morali v Melbournu vpisati na fakulteto, da ste dobili vizum in vam ni bilo treba vsake tri mesece potovati na Novo Zelandijo in nazaj. Kakšen je pravzaprav logistično celotni postopek pridobivanja vsaj nekih osnovnih papirjev, da lahko ostaneš v državi?
Prvo leto sem bila s turističnim vizumom in sem potovala vsake tri mesece ven. Ni nujno leteti ravno na Novo Zelandijo, je pa najceneje in tam sem lahko vsakič obiskala Matica in Matjaža, prijatelja iz Celja, ki sta tam živela. Po preteku vizuma sem vpisala diplomo iz biznisa, zato da dokončam magisterij, ki sem ga začela doma, in opravila pet izpitov. Po koncu sem ugotovila, da bom delala še vsaj 30 let in ker sem resnično "people person", enostavno ne morem več živeti v gospodarstvu in poslovnem svetu in potrebujem nekaj, kar mi omogoča delati z ljudmi, me izpopolnjuje, je dobro plačano, mi omogoča iti kamor koli po svetu in delati. In sem šla v zdravstvo.

Trenutno sem zaposlena v domu starostnikov in študiram patologijo, ki sicer ni ravno moja stvar, je pa dobra popotnica za študij medicinske sestre, ki ga nameravam začeti julija. V življenju morda nisem sprejela veliko samostojnih odločitev, ki bi se izkazale za dobre, ampak ta je bila doslej najboljša. Eden tistih trenutkov, ko si ponosen nase. Poleg tega sem si obljubila, da se nikoli ne poročim, da bi dobila papirje. Raje delam kot konj, da si plačam šole, kot pa da se udinjam nekemu mizernemu "Oziju" (oznaka za Avstralca, op. a.). Ni šans. To bi bil največji polom in bi uničila vse, za kar sem delala.

Avstralski režiser Rolf de Heer, avtor odmevnega filma z aboriginsko tematiko Charlie's Country, mi je v nedavnem intervjuju na temo razvitosti družbe in situacije z aborigini dejal, da se precej pozna, da je Avstralija kot država na zgodnejši stopnji in da bo potrebovala še kakih 500 let, da se stvari v družbi glede aboriginov spremenijo. Kako vi občutite to?
Aborigini so – ob politiki in vladi - ena izmed tem, ki se jih z veseljem izogibam. Nimam razloga, da ne bi spregovorila iskreno o tem, ampak bom poskusila biti čim bolj mila. Moja izkušnja je popolnoma enaka kot z vsemi drugimi ljudmi - v delu, ki ga opravljam zdaj, so vsi moje babici in dedki, ne glede na spol, raso in rod. V Melbournu sicer aboriginov ni toliko kot na severu, ampak nekako dobivam občutek, da jim (beli) Avstralci niso preveč nakonjeni. Po njihovem mnenju so preveč privilegirani, preveč finančno podpirani in v glavnini pijanci. Jaz vidim več plati, predvsem ko sodelujem na dobrodelnih delavnicah v hotelu za brezdomce in odvisnike, kamor jim od časa do časa nesem hrano in oblačila. Podrobneje pa ne bi, brez zamere.

Več kot četrtina Avstralcev ni rojena v Avstraliji, a vseeno država velja za zelo rasistično in polno predsodkov. Po nedavni raziskavi se je kar 95 odstotkov aboriginov že srečalo z rasizmom. Opažate kaj tega rasizma v praksi?
Ko sem govorila o aboriginih, sem upala, da me ne boste vprašali o rasizmu. Še enkrat, to je zgolj moje opažanje, glede na ljudi, s katerimi sem obkrožena. Da, mislim, da so zelo rasistični. Ne samo do aboriginov, ampak tudi do drugih kultur, rodov in ras. Ko slišim žaljivke tipa "ti si tak aborigin" in komentarje tipa "samo črni delajo tam (pri tem mislijo na Indijce)" ali pa "Sem rasist in ponosen na to", mislim, da je rasizma več, kot sem ga opazila kjer koli drugje. Tudi na Novi Zelandiji, kjer sem bila petkrat, nisem imela tega občutka.

Sem precej presenečena, saj je bil Melbourne že četrto leto zapored izbran za mesto, v katerem se da najbolje živeti, ob vseh poslovnežih in študentih pa je tudi zelo mednarodno mesto. Proti rasizmu niso odporni niti starejši - poznam cel kup starih kokoši, ki veselo rasistično pljuvajo čez priseljenske delavce v pekarni, in tudi sama sem že dobila pod nos: "Kaj? Govori angleško, prosim!", "Spokaj nazaj, od koder prihajaš" in neposrečeno oponašanje mojega naglasa. Ampak zato imam dva srednja prsta. Naglas pa je po drugi strani nekaj, česar se ne trudim več znebiti, ker ga v glavnem še vseeno dojemajo kot seksi in me primerjajo z ruskimi teniškimi igralkami. Te dni, ko je ravno OP Avstralije, me fantje večkrat povabijo igrat tenis. Sem Mojca Svetova in imam dober bekhend. Hahahahaha.

V Melbournu družabnega življenja verjetno ne manjka in je ob Sydneyju najbolj obiskano avstralsko mesto. Kako rivalski sta mesti v tem pogledu? Kako bi ju primerjali (vem, da šaljivo Sydneyju rečete kar Shitney) …

Ja, haha, res je, da sta precej rivalski mesti, vsak zase misli, da je boljši – Sydney ima boljše vreme, je bolj civiliziran in čist, pa tudi precej dražji, Melbourne pa je po mnenju Sydneyjčanov preveč divji in umazan in niti slučajno baje tu spodaj nimamo plaž. Mogoče Sydney gleda bolj zviška na Melbourne, Melbourne pa je tako prepričan o svojo superiornosti, da ga niti ne gane preveč. Ja, Shitney proti Melboring, haha.

Kako najraje preživljate, recimo, petke zvečer in kako se melbournsko družabno in nočno življenje razlikuje od Slovenije?
No, to sem zagotovo osvojila. Petek zvečer ni nujno petek zvečer. Nočno življenje je tu vsak dan. Kar koli, kjer koli. Konec tdena je zares bolj divje, ampak, če hočeš žur v torek, sredo ali ponedeljek, je tu. Pa ne samo veliki klubingi in partyji, tudi eventi, festivali, razstave, koncerti. Morem reči, da sem se zadnje leto s pretiranim žuranjem malo umirila in sem bolj privrženec domačih zabav in obiskov. Imam dve službi, študiram in treniram za prihajajoči maraton maja na Great Ocean Road. Rada grem tudi plezat ali pa ležat na plažo, ki jo imam praktično pred hišo, na partijo tenisa ali pa samo na buteljko vina k mojim fantom. Se pa kakšnega dobrega klubinga nikoli ne branim, da ne bom narobe razumljena. Haha. Ker je Melbourne zelo umetniško mesto s precej kvazihipiji in samooklicanimi umetniki, vsi ti pa so nekako povezani s trance glasbo, je mesto gosto posejano tudi s tovrstno glasbo, ki sem jo nekako vzela za svojo – pa čeprav doma nisem bila privrženka Ambasade Gavioli in podobnih scen. Ampak tu so res velike zadeve, ta konec tedna se je končal Rainbow Festival, potem prihaja Earthcore … Najboljši didžeji in na tisoče ljudi.

Kaj pa pregovorno visoke cene v Avstraliji? Najemnine, zdravstvena oskrba, alkohol …
Ja, cene v Avstraliji. Najemnine so visoke, seveda, ampak tudi plače so višje. Če hočeš prihraniti, se da. Če se odpoveš družabnemu življenju. Če deliš hišo, najemnine nihajo od 150 dolarjev na teden za sobo dalje. V St. Kildi lahko dobiš enosobno stanovanje za 300 dolarjev na teden. Idealno za par. Plače so zares različne. V strežbi dobiš 15-20 dolarjev na uro (ostalo variira od poklica do poklica). Kar je zares zelo slabo, pravzaprav minimum, ampak če si študent, potrebuješ dodatni zaslužek ali pa se postavljaš na noge, pride prav. Če pa ti je to edini vir zaslužka, potem je pa težko. Nočno življenje je drago. Včasih se mi zdi, da največ zapravimo s taksiji. Deci vina 8 dolarjev, pivo podobno, pica okoli 15 dolarjev, kava 3, koktejl 15. Cene v supermarketih se mi zdijo primerljive z našimi - paket toasta stane, denimo, 80 centov.

Ampak odkrito povedano, pojma nimam, kakšne so cene pri nas. Zadnjič mi je mama rekla, da je plačala za rogljiček 80 centov - v pekarni, kjer delam konec tedna in nismo spremenili cen ža tri leta, stane 2,5 dolarja. In je poceni. Vstopnice so kar drage. Koncerti so okrog sto dolarjev, je pa veliko tudi brezplačnih dogodkov. Je pa res, da so Avstralci nori na prehranjevanje zunaj in zajtrki so izjemno priljubljeni. Še posebej ob koncih tedna, cene pa so grozne – pečen fižol na toastu stane 8,5 dolarja, medtem ko stane pločevinka fižola v trgovini manj, 80 centov. Štručka s pečenim jajcem in dvema rezinama slanine stane 7 dolarjev, omleta pa 13.

Imate urejeno zdravstveno zavarovanje?
Zdravstveno zavarovanje je po mojem mnenju katastrofa. To je ena izmed stvari, ki jih imamo doma kljub vsemu še zmeraj super, in to zares pogrešam. Moje zavarovanje je študentsko, ki sem ga morala, hočeš nočeš, plačati, da sem dobila vizo. Za tri leta sem plačala 1.400 dolarjev, krije pa mi skoraj nič. V vsakem primeru moram za kakršno koli storitev še plačati. Večina Avstralcev ima Medicare in še kakšno zasebno zavarovanje in prvo leto sploh nisem vedela, da ima Slovenija recipročno Medicare. Kar mi ne krije študentsko, lahko eventualno dobim nazaj prek Medicara. To je ena izmed stvari, ki sem jih morala sama izkusiti in plačati vsak "dober dan" pri zdravniku. Torej, nekaj je krito, ampak antibiotike in vsa zdravila na recept moraš pa plačati.

Zobozdravstvo je pa sploh mora. Večina jih k zobozdravniku sploh ne gre, ker je v glavnem samoplačniško, samo ponekod se lahko krije preko zasebnega zavarovanja. Če pa imaš to, ga pa tako ali tako plačaš astronomsko, tako da si potem na istem. Zelo popularen je t. i. zobozdravstveni turizem na Tajskem. Ljudje plačajo 500 dolarjev za karto in si gredo tja popravit zobe za minimalen strošek. Ko sem imela vnetje modrostnega zoba, sem plačala 400 dolarjev samo zato, da sem v agoniji odprla usta in slišala: "Oh, my God, that's a wisdom tooth infection. You better take it out." (O, moj Bog, vnetje modrostnega zoba. Najbolje, da se izruva). In sem vprašala, koliko stane – 1.400 dolarjev. Ta moj wisdom tooth je bil tako šokiran, da sem ga podprla z antibiotiki (plačala 300 dolarjev) in je veselo sam zlezel ven brez nadaljnjih bolečin. In še vedno lagodno počiva, kjer mora. Moram pa reči, da imam precej srečo z zobmi. Ne skrbim pretirano, pijem preveč kave, kadim in imam rada rdeče vino, pa so še zmeraj lepi in beli.

Avstralija je precej specifična država. Zaradi njene velikosti veliko Avstralcev šele v pokoju zares odkriva lastno državo in potuje po njej (slišati je, kako se jim dejansko bolj splača leteti v Azijo ali kam drugam na dopust). Koliko jo je vam uspelo videti?
Jaz sem videla bolj ali manj vzhodno obalo do Cairnsa, pa Sydney, Brisbane, Goldcoast, Airle beach, Whitsunday islands itd. Avstralija je res dražja za potovanja, zato gre veliko Avstralcev raje na Tajsko, Fidži, Novo Zelandijo, Tongo in Bali. To so precej obiskane destinacije, ker so precej cenejše, kar se tiče namestitve, nočnega življenja in samega luksuza.

Kateri so plusi in minusi življenja v Avstraliji v primerjavi z življenjem v Sloveniji?
Težko govorim o plusih in minusih. Prednost Avstralije je vreme - Melbourne je sicer na trenutke mora, ker imamo vse štiri letne čase v enem dnevu, od 30 stopinj do 20 z dežjem in vetrom, ampak višje ob obali je zagotovo bolje. Še vedno trdim, da je prednost ta, da ne moreš propasti na cesti. Socialna podpora znaša okoli 300 dolarjev na teden, kar ti ne omogoča kakovostnega življenja, lahko pa preživiš. Ne vem sicer, koliko znaša naša socialna podpora, ampak, kolikor se spomnim, ni možnosti, da preživiš. Slabost je zagotovo zdravstvo, zelo težko pa je tudi študentom - šole so grozljivo drage, po drugi strani pa po zakonu ne smeš delati več kot 20 ur. Kar je bizarno. Tudi če hočeš in če hočeš plačati te astronomske davke in če ti tvoja vest narekuje pomagati bolnim in nemočnim - ne, ne smeš. Te bodo vrgli ven. Če pa si državljan in se odločiš, da ne boš delal, pa ti bodo dali podporo. Zato ne morem obsojati teh ubogih deklet, ki pridejo in se poročijo s temi brezupnimi da-ne-rečem-kaj za bolj enostavno življenje. Sem že sama tudi razmišljala o tem, če sem iskrena.

Kaj obvladajo Avstralci bolje od Slovencev? In obratno.
Kaj obvladajo bolje? Kletvice, haha. Ta je težka. Zelo so predani športu. Melbourne je zelo športno mesto in v glavnem se vsi največji športni dogodki odvijajo tu (GP, formula, tenis …). Skoraj vsak teden pred poletjem imamo maratone in triatlone, mesto je posejano s telovadnicami, v parkih prirejajo t. i. boot campe, blazno priljubljena sta tudi cross fit in muay thai boks. Težko prideš skozi brez športa. Sama sem v enem leti pretekla tri maratone, četrtega pa tečem maja letos.

Na vas se obrača kar precej Slovencev, ki se želijo odseliti v Avstralijo. Imajo dosti nerealnih pričakovanj? Kje jih je najbolj treba usmeriti?
Da, ogromno Slovencev se obrne name in v glavnem sem brezpogojno pomagala vsakemu, ki je prišel. S sobo, ki sem jo odstopila, z orientiranjem po mestu, celo pri iskanju službe. Zahteva pa to veliko časa in energije in na žalost velikokrat dobiš nož v hrbet. Zato sem se, žal, odločila, da vesoljcem brez ideje ne pomagam več. Sori. Ne morem. Vedno več jih pride sem, se odločijo, da bodo kopirali moje življenje in se me držijo kot privesek, potem pa ne vedo več, kaj bi sami s sabo. Ne morem biti več varuška, pa tudi nočem biti. Ker sem prišla, kamor sem, ter sem za to delala in plačala precej, zato se ne čutim več pklicane, da vsakega vpeljem v isto življenje. Z veseljem pomagam z drobnimi nasveti vsakemu, ki ima vsaj približno idejo, kaj hoče od Melbourna, kje in kaj bi delal in kaj ga zanima. In da zna biti samostojen. Ne pa, da se potem držijo v moji sobi in ne zapustijo hiše, dokler jih ne peljem ven za roko. Nočem biti nesramna, ampak nekaj samoiniciative in samostojnosti je treba pokazati. V glavnem pa jih je bila velika večina takih, ki niso nikoli zapustili Slovenije, kar pomeni, da nimajo nobene orientacije s tramvaji, vlaki, nobenih konjičkov, interesov in nobene pripravljenosti na izzive. Ne znajo se spopasti z njimi. Ne čutim se več odgovorno za take. Z veseljem pa je dobrodošel vsak, ki pride z nekim namenom, ga peljem na Rooftop bar na pivo, ležat na travo v park, na art festival in ga predstavim svojim prijateljem. In bivanje pri meni je od zdaj naprej omejeno na en teden.

Kako pa se kaj povezujete Slovenci v Avstraliji med sabo, če sploh? Navsezadnje vas je tam že kar precej … Si sploh želite povezovanja?
Brez zamere, ampak nikoli nisem čutila posebne potrebe povezati se s skupnostjo Slovencev. Brez posebnega razloga, ampak obkrožena sem z vsemi narodi in še za te prijatelje, na žalost, nimam časa. Bila sem tudi del Internations, kjer se povezujejo priseljenci z vsega sveta, ampak potem se mi tudi ni več ljubilo hoditi na te fine žure na strehi in vsakič znova razlagati svojo življenjsko zgodbo. Je pa tu skupnost Slovenci v Melbournu in večkrat se oglasim s kakšnim nasvetom v skupini na Facebooku, ampak, ne, družim se pa ne.

Kaj pa avstralska kulinarika? Kot sem videla, ste recimo kenguru BBQ večerje kar hitro osvojili …
Kulinarika se sicer ne razlikuje precej od naše, razen v načinu prehranjevanja, ki je zame še zmeraj šokanten, glede na to, da ne veljajo za pretežek narod. Za zajtrk je običajno vegemite. To je sprva grozna izkušnja, še posebej, če ga povohaš. Ker gre za namaz, ga Evropejci namažemo kot nutello in imamo potem nočne more še tedne po tem. Gre za kvasov ekstrakt z vonjem po starih iztrebkih. Za noževo konico se ga namaže na toast z maslom. Jaz sem ga tako vzljubila, da ne morem živeti brez tega. Vsako jutro začnem z barkafejem, ki mi ga moja draga mama pošilja od doma, rženim kruhom, avokadom, vegemitom in mlado špinačo. Njam! Za kosilo po navadi jedo sendviče. V 90 odstotkih sendvičev sta avokado in rdeča pesa, najraje pa imam tiste s pečenim piščancem in kakršnimi koli solatami (zelena solata, korenček, rdeča pesa, paprika).

Večerje. Te pa me šokirajo. Zmeraj so pozne - okoli 8-ih ali 9-ih, lahko tudi pozneje. Kuhan obrok – krompir (najraje sladek), solata in steak. Ne razumejo, kako lahko jemo solato s toliko olja, kisa, soljo in popra, ker uporabljajo zelo malo preliva, pa še ta je pač kupljeni majonezni. Avstralci niso ravno največji privrženci kenguruja - je pač njihov nacionalni emblem -, medtem ko sem jaz nora nanj. Skoraj nič maščobe, veliko železa in še blazno zdravo meso je. Če se ukvarjaš s športom, ne moreš zgrešiti s kengurujem, mlado špinačo in avokadom. To je to. Yum!

Kaja Sajovic
Prijavi napako
Komentarji
No13d
# 29.01.2015 ob 06:38
eni še vedno mislijo, da je kje raj na Zemlji in so potem razočarani. edino oazo si lahko ustvariš znotraj sebe, če si dovolj močan
Insider No. 1
# 29.01.2015 ob 07:42
A je že kateri v teh člankih imel družino?
Lorenzo
# 29.01.2015 ob 07:04
Noben pa ne pove, da si dejansko ujet na velikem otoku in rabis 7 ur z letalom do Singapurja, kjer bi se lahko reklo, da si v prvem centru. Na potovanjih po Evropi sem srecal veliko Avstralcev, ki so bili navduseni nad nasim kontinentom in bi si zeleli ostati tukaj, saj jih je navdusevalo raznovrstnost, kultura, hrana, moznost vikend izletov v druge drzave,... Baje se v avstralji najvec za vikend prestavlajo iz plaze na plazo.
hosta
# 29.01.2015 ob 08:45
Oh lupčki, vi bi, da vas še neznanka prek člankov ujčka in vam servira vam všečne odgovore in razmišljanja.
Sam sem živel tri leta v Avstraliji, dve leti v Melbournu in leto v Petrhu, vrnil sem se tri leta nazaj. Za razliko od Mojce pa nikoli nisem pomislil, da bi tam živel. Sicer mi je bilo lepo, kar se standarda tiče, saj sem imel dobro plačo. Preveč ostalih stvari pa ni bilo po mijem okusu; od hrane, pa ljudi, njihovega odnosa do soljudi, preveč narejeno vse skupaj zame. Edina dežela, kjer sem živel več kot pol leta 'i nisam stekao prijatelja do groba'. Kriminala je tudi ohoho več, sploh v Perthu.
Da bi se pa zdej obregnil ob članek in selfije zato...get a life.
yeniceri
# 29.01.2015 ob 09:19
Meni je dovolj tale stavek:

Imam dve službi, študiram...


Pise se leto 2015 in nikjer na svetu ne obstaja vec tako imenovani "raj na zemlji".

Povsod je lepo kot turist, ampak ko moras enkrat imeti 2 sluzbi, da prezivis, se pa potem vprasas kaj je fora zivljenja.
kazam123
# 29.01.2015 ob 07:37
Pomoje tu v Sloveniji ne vemo kaj imamo kar se narave/okolja tiče, moramo prej it malo v tujino, da vidimo da živimo v lepi Sloveniji. Politika je pa druga pesem.
andrej1900
# 29.01.2015 ob 08:40
Lepe pozdrave iz Pertha WA!!

Moram povedatt, da kar v redu clanek, predvsem ima Mojca zelo realen pogled na situacijo v Avstraliji. Skratka zadeva v Avstraliji ni tako roznata kot je bila pred npr. 10 leti, ko se je zacel boom, ta se je koncal okrog leta 2012, od takrat tudi brezposelnost raste, tako da je tudi delovne vize cedalje teze dobit, namrec deodajalec mora biti drzavno odobren sponzor in sele potem lahko razpise prosto mesto za dolocen poklic, kar pa lahko traja tudi do enega leta in se potem lahko zavrnejo prosnjo.
Treba je tudi to razumet da ko prides nekam v tujino sploh tako dalec je treba zaceti na suho in res ni lahko ce nimas prijateljev, kakrsnihkoli znancev itd.
Kar se tice cen mislim da je povedala dosti, lahko povem pa da so mesecni stroski priblizno 2600 AUD za eno osebo, odvisno pa je seveda koliko si privoscis.
Ce koga zanimajo bolj podrobne stvari o placah si lahko to pogleda na internetu. In ja Robiland glede na to da punca dela v domu za ostarele verjetno dobi kaksno minimalno placo, ki je pa se vedno dosti da si lahko pokrije vse stroske....treba je vedt da tudi z minimalno placo lahko v avstraliji normalno zivis, ne primerjat to z minimalno placo pri nas, kje komi shajas in si lahko (ce) privoscis tisti tedn na Hrvaskem....

Lepe pozdrave Mojci v Viktorijo!
pardubice
# 29.01.2015 ob 08:49
@crtomircek
Kako hitro sodiš, še na ves glaš se režiš zraven, bravo.
Jaz sem diplomiral pri 38. Do tedaj videl lep kos sveta. Danes imam podjetje s 211 zaposlenimi, niti snažilke nimajo minimalne plače.
Oprosti, ker sem tako živel, ampak maš pa vsaj še en razlog za LOL !!!!!
VOY-C
# 29.01.2015 ob 07:36
Jest bi ji najprej čestital za pogum.... da jo domotožje ne drobi ...jah mlados...domotožje še pride na vrsto verjem.... vso srečo ti želim ... *-*
Macy
# 29.01.2015 ob 11:33
@prava pot
sicer pa se dekle ne druži s Slovenci in po napisanem imam občutek, da se odreka slovenski nacionalnosti (je bolj multikulti)

Tudi jaz živim v tujini in se večinoma ne družim s Slovenci, ker si prijateljev pač ne izbiram po narodnosti. Zakaj bi se z nekom družil samo zato, ker je Slovenec? Tudi, ko sem v Ljubljani ne pobiram naključno ljudi naokrog in jih vabim na kavo. Pa nisem nič multikulti ali fensišmesi. Družiš se pač z ljudmi v družbi katerih se dobro počutiš in ti je fajn. V bistvo je prav super brez debat v stilu levi-desni, beli-rdeči, Tina Maze pro-con... Se prav možgani spočijejo.
senca
# 29.01.2015 ob 07:01
Torej. Avstralija, pekel za introverte.
donkey
# 29.01.2015 ob 09:16
Meni se pa zdi brezveze kako se vsi vtikate v te čage, saj ni punca sama tega izpostavila v naslovu. Naslov kaže predvsem nezrelost novinarke, ki se ji ta podatek očitno zdi najbolj pomemben v celotnem intervjuju čepav gre za čisto banalen podatek in bi naslov vsekakor moral biti drugačen ...
andrejyyy
# 29.01.2015 ob 09:15
Svaka čast - luštna punca, ki žura, dela, študira, se ukvarja s športom, zadeve pove realno in naravnost.. Skratka, lahko samo čestitam in želim veliko uspeha! Lp iz Ptuja! ;)
luksie
# 29.01.2015 ob 08:04
No, ja, Mojca mi deluje precej negativno, je pa res, da ona tam dejansko živi in ve kakšna je dejanska situacija. Jaz sem bila v zadnjih 10 letih 2x po en mesec v Melbournu in se moja izkušnja seveda ne more primerjati z njeno, vendar.... delati in boriti se vsak dan za preživetje moraš tudi tukaj, doma, v Sloveniji. Kaj šele v tuji deželi. Meni je ostala Avstralija v prijetnem spominu in sem tudi razmišljala o selitvi tja, vendar mi doma še ni tako hudo, da bi morala oditi. Če je pa hudo, pa greš. Vprašajte naše izseljence, ki so tam 60 in več let, kako je bilo hudo. Vendar so bili pridni in delavni in vsi, ki jih poznam (moji dve teti in dva strica med drugim), na stara leta lepo živijo in jim prav nič ne manjka. Njihovim družinam pa tudi ne.
generusus
# 29.01.2015 ob 08:21
"Mojca iz Avstralije, kjer so žuri vsak dan, a vseeno ni raj za priseljence"

Žal je danes tako, da marsikdo misli, da če preživi dan brez zabave, da je bil zanj izgubljen. Danes živimo v času, ko marsikdo misli, da mora biti zabava nujno povezana z nekim zunanjim dražljajem, neposredno vzpodbudo. Zaradi tega je nezadovoljstvo ljudi čedalje večje, saj gre za hipno in kratkotrajno zadovoljitev.
pobic_17
# 29.01.2015 ob 08:14
Mojca me spominja na tujce, ki pridejo v Slovenijo in pljuvajo po drzavi. Pa tudi precej negativna in osabna mi deluje po svojih odgovorih.
are
# 29.01.2015 ob 08:54
Meni je pa ta eden izmed boljših intervjujev, ker je realen. Ne tako kot tisti, ki je tam nekje iz Afrike. Selfija pa ne vidim niti enega, poleg tega se pa pisec članka odloči katere fotografije bo objavil, tako, da se čez njo pritožite, če vam niso všeč.
komentatorka ena
# 29.01.2015 ob 08:22
A smisel življenja so " žuri" al kaj ?
mile952
# 29.01.2015 ob 09:35
Je en znan Američan dejal: Amerika je najboljša dežela na svetu, če si mlad, zdrav, bel in sposoben. Če eden izmed omenjenih pogojev umanjka, ta to več ni. Isto bi lahko rekli za Avstralijo, kjer je še izgleda dodaten pogoj, da si eht Avstralec. Če ima že Mojca pobleme, pa je poleg omenjenih pogojev še lepa po vrhu, potem je za vsakega,ki bi probal narediti enak korak kot ona, to zelo zahtevna pot.

Sicer pa dober ntervju, za moje pojme realen. Sem pa prišel na eno bogokletno misel; če bi Mojca tako trdo in vztrajno delala in študirala v Sloveniji, bi tu imela boljši standar kot v Avstraliji. Skoraj sem prepričan v to.
7up
# 29.01.2015 ob 09:01
Ne razumem pa zakaj se pris vsaki članku o Slovencih v tujini takoj pojavi kup negativicev, ki na vsak načih nočejo dokazati kako je v tujini hudo živeti.
PONOS
# 29.01.2015 ob 08:42
Heheh tako kot sem že napisal tuj kruh je kisel in težak.Kriza bo fino udarila globalno .Avstralija živi od surovin ki pa padajo kot kamen...že zdaj so rasistični kaj šele bo ko bo kriza:)
Sami ne vemo kaj imamo doma...samo jamramo in vedno mislimo da je tuje ,tujina boljša...daleč od tega.
kavamnijasn
# 29.01.2015 ob 10:48
Sluzbe tu spodaj so. Probleme imajo samo ljudje s FDV-jevsko mentaliteto, ki pa jo ima na nesreco velika vecina novih slovenskih imigrantov. V pridobitev vize vlozijo veliko napora in truda. Zaradi tega jim to potem stopi v glavo, ker jim je uspelo pridobiti vizo (se pocutijo kot priviligirani izbranci). Vendar jih potem v Avstraliji caka kruta realnost. Velikokrat Slovenska diploma in doktorat tu ne steje prav dosti. Ti ljudje potem opravljajo raznorazna dela, ki jih v Sloveniji tudi pod razno ne bi delali. Tu zivijo nesrecno zivljenje ampak v domovino se pa hvalijo, da so v Avstraliji (punca v clanku je vsaj odkrito realna). Sam vam povem, da ti ljudje tu izgledajo kot prave karikature.

Veliko vec bi bilo zgodb o uspehu, ce bi sem lahko prisli izkuseni delavci kot so npr. avtomehaniki, elektricarji, strugarji,....itd. Ti ljudje so velikokrat tudi veliko vec placani tu kot nekateri Slovenski doktorji znanosti - bullshiterji :). Problem pri teh ljudeh pa je, da najveckrat ne znajo jezika in zelo tezko dosezejo zadostno stevilo tock za vizo.

Lp, od tu spodaj.
alfabet
# 29.01.2015 ob 10:08
"Joj je užaljena. Gre nekam drugam in sedaj ji je "bedno" ker ji pravijo da naj govori angleško?
Malo se bo treba prilagodit, če greš zavestno živeti v drugo kulturo."

Ocitno nisi razumel poante. Ona govori anglesko, samo nekatere moti njen naglas. Kar ne pomeni, da se ne prilagaja po tvoje, samo vsi pac niso taki talenti za jezik kot si verjetno ti, da po par mesecih zvenijo enako, kot domacini.

"če bi Mojca tako trdo in vztrajno delala in študirala v Sloveniji, bi tu imela boljši standar kot v Avstraliji. Skoraj sem prepričan v to."

Kako lepo, da eni se vedno verjamejo v pravljice...
tron
# 29.01.2015 ob 12:13
Pa kaj je z ljudmi,pač nima družine so what.Kot,da ste edini,ki imate družino in zato od boga poslani,ker ste tako posebni in čudoviti,da se vam ves svet mora klanjat.
Jaz je tud nimam,sem v tridesetih in uživam,delam kar želim,pridem/grem od doma kadar želim,zmenkujem s kom želim in nobenih umetno ustvarjenih psihoz doma.
Njej pa vsaka čast,do zdaj eden boljših člankov tukaj.
Binder Dandet
# 29.01.2015 ob 11:06
@kavamnijasn:
"Ti ljudje potem opravljajo raznorazna dela, ki jih v Sloveniji tudi pod razno ne bi delali. "

Od punce prijateljica ima VII. stopnjo družboslovne smeri (ne FDV). Pri nas ji je pod častjo it za tajnico. Seveda za njeno izobrazbno delovnih mest ni. Bi šla pa v tujino, četudi posodo pomivat. Očitno pri nekaterih močno vlogo igra slika, ki jo ima družba o tebi. Če si v tujini, imaš toliko večjo kontrolo na oblikovanjem te slike, ker ni drugih informacij.
xmann
# 29.01.2015 ob 15:07
Punca je samo napisala dejstvo, ki pa očitno večini na tem portalu ne odgovarja. Pričakovanja so res prevelika, ko pa pristaneš na realnih tleh, šele potem pride tisto najhujše.

Sicer, pa sam končujem visoko šolo in več kot očitno je, da bom zelo težko dobil v svoji stroki (žal nima vplivnega nikogar od svojih bližnjih). In čedalje bolj razmišljam, da bom odšel v Avstrijo (pa četudi bom tam pomival posodo). Bom vsaj dobil takšno plačo, katero bi dobil, če bi delal v svoji stroki.
Največa investicija, ki jo lahko naredi vsak državljan Slovenije je tečaj nemškega jezika. Znanje tako ali tako ni nikoli odveč, nemščina ti pa kaj kmalu pride prav.
AM
# 29.01.2015 ob 08:42
...treba je vedt da tudi z minimalno placo lahko v avstraliji normalno zivis, ne primerjat to z minimalno placo pri nas, kje komi shajas in si lahko (ce) privoscis tisti tedn na Hrvaskem....

Naj politiki to slišijo in uredijo ne samo minimalno plačo, tudi vse ostale !
ZeK
# 29.01.2015 ob 13:48
v tujino se izplača že zato, da človek nima več opravka z nevoščljivimi sonarodnjaki Slovenci.
DE(j)MOKRA(s)T
# 29.01.2015 ob 10:38
To da je v tujini bolje je večinoma le evforična predstava v glavi. Če nekdo reče da je bil na plaži v Melbournu ali v Kaliforniji bo vsak rekel:uau! pa je v primerjavi s kakšno jadransko ali grško plažo tisto prav pomilovanja vredno. Sicer pa kakor komu paše, večina tistih, ki odidejo v tujino tako in tako zaradi ponosa in trme ne bo priznalo da je tam slabše.
asterisk
# 29.01.2015 ob 09:43
FOMO - Fear Of Missing Out.

Skozi intervju sem dobil vtis, da je v Avstraliji v Mojčini generaciji zelo prisoten.

Sicer pa ne bom sodil. Meni kot introvertu bi bil takšen način življenja nočna mora in se v tem okolju tudi ne bi tako znašel, kot se je Mojca. Komur pa tako odgovarja - Ko voli, nek izvoli, pravijo južneje od nas.

Pogrešam pa v tej rubriki intervjuje z ljudmi, ki so šli v tujino in so bolj na introvertni strani. Recimo z IT-jevci (je šlo veliko slovenskih IT-jevcev v tujino), raziskovalci, ipd. Verjamem pa, da intervjuji z njimi ne bi bili tako "sočni" in privlačni v smislu "če je uspelo njemu, lahko uspe tudi meni".
valiant
# 29.01.2015 ob 10:52
Mojca vso srečo!

Drugače je pa veliko komentarjev dober pokazatelj, zakaj se v tujini ni dobro družiti s slovenci.... res jih je veliko dobrih, vendar veliko tudi slabih, ki te lahko zelo negativno zaznamujejo. Poglejte npr. na drugi strani kako bosanci držijo skupaj v Sloveniji.... tega pri slovencih nove dobe ni nikjer po Svetu.

Drugače je Slovenija lepa in solidna dežela, škoda da so jo pokvarjeni in neumni politiki zafurali in ljudem onemogočili dostojno delo, razvoj in življenje.
Kris
# 29.01.2015 ob 10:50
Madona ste eni obremenjeni z družino. Marsikdo si je ne želi in je lahko čisto zadovoljen sam ali pa v zvezi brez otrok. Sprejmite, da nimajo vsi gušta v posranih plenicah in bujenja ob 3h zjutraj. Njej ni niti slučajno odpeljal zadnji vlak. Punca je tudi jasno napisala, da ni priseljenski urad in je določila meje - zato ni nič manj Slovenka.
anteros
# 29.01.2015 ob 08:20
Dajte, pišite o nekom, ki ima družino in je šel v Avstralijo, ker je dobil službo. NAPREDOVANJE! Ne mi pisat že milijon-krat slišane zgodbe o ''kelnarcah'', pa proizvodnih delavcih.
Melbourne je mesto, kjer si lahko karkoli in kadarkoli. Umetnik, študent, žurer, novodobni hipi, turist ali pa se zavlečeš v kakšno odmaknjeno sotesko. To si lahko tudi v Ljubljani na Metelkovi!
Pa študiranje, pa turistična viza,...Mojca se še zmeraj po tolikih letih išče?
Tudi cen ne pozna, torej ne ve natančno koliko jo mesečno stanejo osnovni stroški, če bi jo vprašal?
Razočaran nad tem prispevkom.
valerie
# 29.01.2015 ob 09:34
Meni je članek všeč, ker je realen.

Zakaj pa mladi sploh razmišljamo o selitvi; oz. zakaj se jih je toliko izselilo? Verjento ne zato, ker bi mislili, da se na tujih tleh cedita med in mleko, temveč,ker pri nas ni perspektive. Tujina ti pa da vsaj priložnost, da se izkažeš ... Da se vrednotita tvoje delo in trud. In se nenazadnje tudi cenita.
Lipoglav
# 29.01.2015 ob 07:21
Kadar men ni do žuranja raje ostanem doma.
Wasabi
# 29.01.2015 ob 11:34
Madonca, koliko enega pametnovanja o življenju naše sonarodnjakinje;) Meni je intervju čisto kul, vsak živi kot mu paše in kot si želi/uspe postlati. Jaz, če bi bil as, bi hotel v vsaki državi živeti 1 leto, pa dočakat čez 200 let, da bi lahko potem še tista 3 leta do smrti pra pra pravnučkom razlagal, kje se najbolj splača živeti...pa zgleda nisem;)))
sonymb
# 29.01.2015 ob 11:06
Dve službi, zdravnik ali zavarovanje celo premoženje. Hm. Mogoče, dokler si res mlad. Po štiridesetem pa je to težko izvedljivo. Pa priti kot tujec, brez poznanstev, brez stanovanja, garati cele dneve, plačevati drago najemnino. Ne vem no. Pri nas ni rožnato, za mlade še toliko manj, ampak za kaj takega rabiš kar dosti poguma in avanturistično žilico. Pa mogoče sčasoma ugotoviš, da je pomembnejši od denarja (če ga imaš vsaj za najosnovnejše preživetje) prosti čas. In raje živiš skromno in imaš malo več časa zase. Pa da je lega te majhne Slovenije, kjer imaš do Benetk, Dunaja, Milana, Budimpešte, Jadranskega morja, planin . . . le kratek skok, prednost v primerjavi z prostranstvi, ki so skoraj enaka in mesti, ki so si podobna, brez opaznih razlik v arhitekturi in načinu življenja. Res pozitivna se mi zdi velika socialna podpora, ki omogoča vsaj osnovno preživetje. Tega pri nas ne omogoča. Ampak kot tujec, če se slučajno kaj zalomi, verjetno nisi upravičen do nje.
pujsek
# 29.01.2015 ob 10:09
Dajte prosim popravit pod sliko: "Maja bo tekla svoj četrti maraton" v "Maja bo Mojca tekla..."
Ker drugače se sliši, kot da bo tekla Maja, ne pa Mojca!
Saj pišete o Mojci in ne o Maji, čeprav je na tej sliki res bolj podobna Maji kot pa kkšni Mojci.
urle
# 29.01.2015 ob 08:47
uf, kako pametni komentarji!! Mojca, srečno!
Skippy
# 29.01.2015 ob 07:58
Obupen zdravstveni sistem, rasizem in prepuščenost samemu sebi so realnost.
Nočem biti nesramna, ampak nekaj samoiniciative in samostojnosti je treba pokazati.

Kot sem že večkrat napisal, Slovenija vzgaja trajne otroke, nesposobne poskrbeti za karkoli glede lastnega življenja. Vedno bi za njih morali skrbeti drugi, krivi so drugi itd.
rubin
# 29.01.2015 ob 14:07
končno en verodostojnejši prispevek o tujini. pohvalno in poučno. kritiki žuranja pa pomislite, da si vso to draginjo sama plačuje z delom, kar je pač njena odločitev. lahko bi mela eno službo, nič šolanja in zvečer doma pred tv. pač bolj razgiban tip..vsakemu svoje
Binder Dandet
# 29.01.2015 ob 10:25
Tudi v Sloveniji v strežbi in supermarkerjih mladi dobivajo službe. Niso pa to ne v Sloveniji ne v Avstraliji službe, ki bi jih mladi želeli. Saj je sama povedala, za en klinčev modrostni zob 1800 dolarjev alltogether. S službo v strežbi pač tega ne poravnaš enostavno.

Kar bi mene interesiralo pri teh pogovorih o službah, je to, koliko človeku konec leta ostane pri nas in koliko tam (kjerkoli že).
astro
# 29.01.2015 ob 10:20
asterisk,
Sicer pa ne bom sodil. Meni kot introvertu bi bil takšen način življenja nočna mora in se v tem okolju tudi ne bi tako znašel, kot se je Mojca.
Tudi jaz sem se maloprej sam pri sebi ubadal s tem vprašanjem. Vsa čast mladi dami in njenemu pogledu na življenje "tam doli". Ker je komunikativna, spoznava tudi tisto, česar nekdo drug ne more.
AM
# 29.01.2015 ob 08:39
Ojej.

Ne bi si želel, da mi dva otroka gresta v Avstralijo. Prvi službeno, drugi ga gre obiskat in še tam ostane.

Še dobro za njune starše, da je danes internet.
Unssen
# 30.01.2015 ob 00:06
Očitno je okoli Melbourna kar nekaj Slovenk starih 30-i-nešto. Poznam eno in gornji odgovori so, kakor bi poslušal njo. Prijetna in zgovorna, a egoistična in zategla. S širokim pogledom na svet in pripravljena pomagati, ampak znotraj hladna in ranjena iz mladosti (Mojca je verjetno skregana s fotrom). Čudovita ljubimka, a hkrati nesposobna daljše zveze. Not my kind of women lepemu izgledu navkljub, prehladno, prezagledano vase, nerešljivo prezakompleksano. Upam, da nisem zgrešil, a občutek mi pravi, da sem še preveč dobro opisal njo oz. njih.
rubin
# 29.01.2015 ob 16:19
kaj podjetnik, di se pršu hvalit sem ali kako?
Rui
# 29.01.2015 ob 11:05
Ne vem zakaj se nekateri toliko obrekujeta na en čalmek. To je pač ena izkušnja, verjetno bi deset ljudi povedalo 10 različnih zgodb glede tujine, dela, razmer, kvalitete,...

Vse je pač odvisno od človeka njegovega karakterja in njegovih pričakovanj. res je da veliko ljudi ne uspe, ker mislijo da bodo samo s tem ker so odšli v AUS tam že na letališču dobili službo in bo vse poslano z rožicami in ker imajo neke diplome......ki v praksi tam ne pomenijo nič.

V bistvu imajo dobre šanse prav tisti ki so poklicno izučeni in v praksi res nekaj znajo, kot električarji vodovodarji, strojniki, mizarji, keramičarji, ipd. - za te, ki resnično znajo in nimajo domotožja imajo velikanske možnosti za uspeh.
frgo
# 29.01.2015 ob 08:33
Pač kruti anglosaški neoliberalni kapitalizem, ka pa drugega je Avstralija.

Mene moti tudi brezperspektivni slovenski socializem, kjer se zažira dobre in slavi povprečnost.

Zelo vesel bi pa bil nečesa vmes. Sistem, kjer biti dober in nagrajen za to ni sramota in sistem, kjer biti bolan ne pomeni konca.
Unssen
# 30.01.2015 ob 17:20
Ker bi utegnil kdo pomisliti, da govorim na pamet, kar izjemno nerad počnem, pa morda še nekaj več o življenju v Avstraliji, kar sem pisal pred časom na tem forumu:
Melbourne

Da ne pozabim vseh prednosti in slabosti, ki jih nudi Avstralija, sem si ob prihodu domov sestavil listo plusov in minusov; obojih se je nabralo ok. 20, če koga zanima, jih navajam:

PLUSI
- bogata ponudba v trgovinah, vključno z dosti ponudbe višjega kakovostnega razreda
- chai latte in nekaj drugih gurmanskih užitkov iz azijskega okolja
- drugačnost, ki sama po sebi bogati prišleka
- kenguruji, koale in drug zanimiv živalski in rastlinski svet
- kultura prvotnih Avstralcev (Aborigini)
- ljudje se ne obremenjujejo drug z drugim kot v Sloveniji
- ljudje se svobodno izražajo brez slabega občutka, da bi bili kritično opazovani
- možnost hoje po mivki na obali
- ni težav z nezaposlenostjo in večja pretočnost med službami
- niso obsedeni z bliščem najnovejših vozil, oblačil ipd.
- občutek delujoče države, ki ima celovit pristop do posamičnih področij delovanja
- občutek varnosti, čeprav ne na tako visoki ravni kot v Sloveniji
- odličen javni promet, hiter, dobro organiziran, reden in enostaven za uporabo
- pestra mešanica narodov, kar lahko obrneš v svoj prid in obogatiš sebe in svojo družbo
- poceni bencin, v Sloveniji je ok. 40% dražji
- prijazni public service ljudje
- red in disciplina ljudi, vidi se, če obstajajo neki predpisi, se jih ljudje brez težav držijo in ne iščejo lukenj, poštenost je vrednota
- turistično (do 1 meseca) zanimiva država
- ugodno vreme, možne celoletne aktivnosti na prostem

MINUSI
- cene storitev neskladne z ostalimi cenami, ki so bolj primerljive glede na vrednost drugod po svetu
- dolgoročno nezanimiva (za živeti tam) država
- fizično so daleč od vsega zanimivega na tem svetu
- le posamezni otoki življenja v širni deželi - daje občutek ujetosti v sorazmerno majhnem mehurčku življenja, zunaj katerega ni nič
- morje ni primerno za kopanje, vsaj ne v smislu kot na Jadranu
- motečnost prozornih fake nasmehov
- naselja brez duše in starih mestnih jeder
- nasplošno fizično nelepi ljudje
- nepestra pokrajina, kar le še stopnjuje neatraktivnost osnovnega vizuelnega trojčka (neatraktivna pokrajina - naselja - ljudje)
- neužitno petje nekaterih ptičev
- občutek, da zares delajo samo priseljenci, medtem ko staroselci živijo na njihovih žuljih
- paranoja oz. sumničavost do tujcev / priseljencev
- pešcev oz. športnikov razen v centru mesta / parku ni
- v rezidenčnih predelih ni trgovin oz. so bistveno preredke
- v Sloveniji se tujec smatra kot dobrodošel turist, v AU kot nebodigatreba priseljenec
- v splošnem revna in nezdrava hrana v večini restavracij, malo resnično zdrave ponudbe
- v trgovini ni posamičnih sladoledov
- vozijo po levi + nekaj nelogičnih for na cesti
- vso dogajanje je usmerjeno v trgovske centre
- zanič šolski sistem, kar se odraža na intelektualnem stanju odraslih in njihovi dovzetnosti na državno in medijsko propagando
mikic007
# 29.01.2015 ob 14:37
Po dolocenem casu se odvadis pomagat. Ugotovis, da ti pozre ogromno casa, ne gre za prijatelje ampak vse sorte razlicnih ljudi in z marsikom se ne ujames ... In potem si se napol kriv, ce gre kaj narobe, ali ce oseba vidi stvari drugace. Njo pa se bolj razumem, Avstralija je zazeljena, hkrati pa zapletena s stalisca papirjev, urejanja zadev .. In potem prijatelji v 20 kolenu tipajo po mejlih, ce bi si mogoce lahko na izi uredili nekaj izkusenj "tam doli". Po nekaj takih mejlih imas pac dovolj, enako folka, ki ti visi po stanovanju in se nikamor ne premakne, kar se zelo rado dogaja. Verjamem pa, da dobrovoljnim in resnim ljudi z veseljem se vedno pomaga (kar je razbrati tudi iz njenih odgovorov, saj ocitno je pomagala vsem in vedno, dokler je ni izucilo).
Kazalo