Za večino fizikalno nepodkovanih smrtnikov je uganka, kako kovinske ptice ostanejo v zraku. Foto: EPA
Za večino fizikalno nepodkovanih smrtnikov je uganka, kako kovinske ptice ostanejo v zraku. Foto: EPA
Plakat filma Alive (Živi) - posnet je bil po resnični zgodbi o nesreči v Andih.
Tudi če strmoglavite, obstaja rešitev ...
Vaša možnost za zadetek na smrtonosni loteriji je približno ena proti enajst milijonov. Foto: RTV SLO

Statistike vas prepričujejo, da obstaja večja verjetnost, da se boste sesedli med igranjem golfa, kot da bi se s potovanja vrnili v škatli, kozarcu … ali pa sploh ne. Kljub temu eden od šestih odraslih ljudi trpi za aerofobijo, ki je zlovešča mešanica strahu pred zaprtimi prostori, višino, gnečo, izgubo nadzora nad situacijo, pomanjkanjem svežega zraka in, nenazadnje, terorizmom.

Če ste v zadnjem letu kdaj prižgali televizijo ali odprli časopis, ste gotovo naleteli na slike razbitin tega ali onega letala in vas bo težko prepričati, da je strah pred letenjem povsem neutemeljen. Ključ je v tem, da se ga naučite nadzorovati.

Sedem korakov prve pomoči
1.
Pri vkrcavanju prosite za sedež v čim bolj sprednjem delu letala: potniki v zadnjih vrstah vsak sunek vetra občutijo precej bolj kot tisti spredaj. Ker pa večina poletov vseeno ne mine brez turbulence, manjše “poskoke” razumite kot luknje v cesti: nadležni, a povsem nenevarni.

2. Poskušajte se zamotiti. Glejte film, ki ga vrtijo na letalu. Če slučajno predvajajo akcijski triler ConAir, dramo Živi ali kak drug film o letalski katastrofi, morda raje berite knjigo ali rešujte križanke. Ne krajšajte si časa z izmišljanjem morbidnih scenarijev za razplet vašega leta.

3. Odpovejte se kavi in drugim kofeinskim napitkom: hiperaktivni možgani bodo vaše nelagodje le stopnjevali. Kozarec vina za pomiritev živcev je včasih najboljše zdravilo, ki pa ga pod nobenim pogojem ne smete zlorabljati (pijanih ljudi na letalo niti ne spuščajo). Suho grlo in dehidracija vas lahko spravita v paniko, zato ne pozabite tudi na vodo.

4. Poslušajte pomirjujočo glasbo. Priporočamo posnetke narave, na primer žrvogolenje ptičev ali žuborenje vode. Če vas sproščajo težkometalci, tudi prav – glavno je, da ne prisluškujete raznim “sumljivim” zvokom, ki jih povzroča letalo.

5. Globoko dihajte. Papirnato vrečko v žepu svojega sedeža lahko uporabite tudi, če hiperventilirate. Tega raje ne počnite, če ste v vrečko pred tem že bruhali.

6. Zvijača z elastiko. Trik je na prvi pogled malce naiven, a deluje: okrog zapestja nosite navadno elastično gumico. Ko boste čutili vse večjo potrebo po tem, da zlezete pod sedež pred seboj, elastiko močno raztegnite in nato spustite. Nenadna ostra bolečina vas bo takoj spravila nazaj na trdna tla. V prenesenem pomenu besede, seveda.

7. Ko ste še (ali že) varno doma, se izogibajte senzionalističnim poročilom o katastrofah. Dobro je biti obveščen, toda možna je tudi prevelika informiranost: posnetki letalskih razbitin se vam bodo vtisnili v spomin in nedvomno priplavali na površje, ko se boste morali naslednjič vkrcati na letalo.

Varnost v številkah
Zapomnite si: statistično najnevarnejši del vašega leta je bila vožnja na letališče. Če ste jo preživeli, ste na zelo dobri poti k srečnemu koncu. Strah je največji sovražnik, letenje pa je druga najvarnejša oblika potovanja (Prva je vožnja z dvigalom, ki pa “potnikom” ponuja precej omejen izbor destinacij). In če ne greste nikoli od doma, prav tako ne bosti izkusili radosti ob vrnitvi na trdna tla.