Kulinarika
(7)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.5 od 22 glasov Ocenite to novico!
Gneča pri Movijini stojnici. Foto: Marijan Močivnik
       Na tem sejmu se prvič predstavljamo združeni. Tu nas je osem članov konzorcija kraških pridelovalcev terana. Tu smo, da pokažemo Evropi, da dokažemo Evropski komisiji in sekretarju Hoganu, da je teran naš. Da je slovenski, pridelan na Krasu iz čiste sorte refošk.       
 Boris Lisjak, predsednik Konzorcija kraških pridelovalcev terana
Vsak dan na veronskem vinskem sejmu operejo več kot dva milijona elegantnih pecljatih kozarcev. Foto: Marijan Močivnik
Zlata žlahtna kapljica. Foto: Marijan Močivnik
Sejemski utrinek. Foto: Marijan Močivnik
Vinitaly je odlična priložnost za sklepanje poslovnih vezi. Foto: Marijan Močivnik
       Rebulo zdaj sosedje, Italijani, množično sadijo v nižinski del, na ravninski del Veneta. Toda vsak vinski poznavalec ve, da je rebula sorta, ki da najboljši pridelek na težkih, strmih, lapornatih legah. Na briški 'opoki'… V naših Goriških brdih in v sosednjem italijanskem Coliu. Tista iz ravnine se ne more kosati z našo, 'hribovsko' rebulo. In zato smo tu, da pokažemo in dokažemo, kaj je prava rebula. Le s kakovostjo se lahko borimo proti množični proizvodnji. Naj bo ravninska rebula italijanska modna muha, pravi poznavali pa bodo še vedno naročali rebulo iz 'opoke'.       
 Marjan Simčič, vinar s Ceglega in član Konzorcija Brda

Dodaj v

Slovenski vinarji v Veroni v boj za teran in rebulo

Končal se je 51. vinski sejem Vinitaly
13. april 2017 ob 11:26
Verona - MMC RTV SLO

Eden najpomembnejših evropskih vinskih sejmov, Vinitaly v Veroni, je po štirih dneh zaprl vrata. Na njem je bil odmeven nastop predvsem kraških in briških vinarjev, ki so se predstavili združeni, vsak s svojim konzorcijem.

Na izjemno dobro obiskanem sejmu so Kraševci poudarili svoj boj za teran, Brici pa za rebulo. Vse slovenske velike kleti in zasebni vinarji so opozorili tudi na nujen skupen nastop v izvozu, kjer je cilj o 20-odstotni skupni prodaji na tuje trge, še vedno precej oddaljen.

Na 51 sejmu Vinitaly se je v štirih dneh na sto tisoč kvadratnih metrih predstavilo več kot 4.100 razstavljavcev iz 140 držav. Našteli so več kot 150 tisoč obiskovalcev. In še ena zanimiva številka: vsak dan na veronskem vinskem sejmu operejo več kot dva milijona elegantnih pecljatih kozarcev! Matjaž Žigon, predstavnik sejmišča Veronafiere: "Vinitaly iz leta v leto stavi na vse več poslovnih obiskovalcev. Samo iz tujine (torej ne iz Italije) jih je vsako leto tretjina, več kot 50 tisoč. Za vse druge ljubitelje vin pa vsak sejemski večer pripravimo v središču Verone dogodek – Vinitaly in the city. Tako je sejem res priložnost za poglabljanje starih in iskanje novih vinskih poslovnih stikov. Nekakšna selekcija obiskovalcev je tudi vstopnina. Za štiri dni je treba odšteti 120 evrov. Torej pridejo na sejmišče tisti, ki imajo resen poslovni namen."

Boj za teran v elitnem paviljonu
Slovenija se predstavlja v paviljonu skupaj z vinarji Furlanije - Julijske krajine. Matjaž Žigon: "To je osrednji sejemski paviljon, ki je tudi najbolj obiskan. Letos smo še povečali slovenski razstavni prostor." Osrednje mesto v njem zavzemata dva konzorcija - briški in kraški vinarji. Seveda je letos v ospredju slovenske vinske predstavitve v Veroni - teran. Boris Lisjak, predsednik Konzorcija kraških pridelovalcev terana: "Na tem sejmu se prvič predstavljamo združeni. Tu nas je osem članov konzorcija kraških pridelovalcev terana. Tu smo, da pokažemo Evropi, da dokažemo Evropski komisiji in sekretarju Hoganu, da je teran naš. Da je slovenski, pridelan na Krasu, iz čiste sorte refošk." Marijan Colja, direktor Vinakrasa, poudarja, da je ob takšni odmevni promociji nujna še vzporedna akcija: "Zdaj se zadeva s teranom seli na sodišče. Na Evropsko sodišče. Zadeva bo predana v roku, do junija. Očitno druge poti nimamo. Verjamem pa v našo zmago. Argumentov imamo dovolj. Tudi zdaj, ko je Ministrstvo za kmetijstvo na Evropsko komisijo naslovilo pripombe na predlog delegiranega akta za odobritev izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran."

Brici branijo svojo rebulo
Še eno vinsko bitko bijejo slovenski oziroma briški vinarji - bitko za rebulo ... Marjan Simčič, vinar s Ceglega in član Konzorcija Brda: "Rebulo zdaj sosedje, Italijani, množično sadijo v nižinski del, na ravninski del Veneta. Toda vsak vinski poznavalec ve, da je rebula sorta, ki da najboljši pridelek na težkih, strmih, lapornatih legah. Na briški 'opoki'… V naših Goriških brdih in v sosednjem italijanskem Coliu. Tista iz ravnine se ne more kosati z našo, 'hribovsko' rebulo. In zato smo tu, da pokažemo in dokažemo, kaj je prava rebula. Le s kakovostjo se lahko bojujemo proti množični proizvodnji. Naj bo ravninska rebula italijanska modna muha, pravi poznavalci pa bodo še vedno naročali rebulo iz 'opoke'." Silvan Peršolja, direktor Vinske kleti Goriška brda: "Mi Italijanom seveda ne moremo preprečiti, da bi množično sadili rebulo v nižinsko mivko. Lahko pa jih prehitimo in prekosimo na trgu. Tam se dokaže kakovost. In z našo, briško rebulo, smo pri vinskih poznavalcih zagotovo v prednosti."

Novo geslo za rebulo
Kje je dom rebule - so Brici nazorno pokazali tudi z novim geslom "Brda – home of Rebula". Marko Skočaj – Dolfo, vinar s Ceglega: "Šli smo korak naprej. Še lani smo se Brici tukaj na Vinitalyju predstavljali z geslom "Brda – Yes!" Toda ta ni vseboval teritorialne pripadnosti. Zato smo se odločili za novo geslo, ki jasno pove, kje je prava rebula doma." Tina Novak Samec, direktorica briškega zavoda za turizem, kulturo, mlade in šport, je v Veroni napovedala tudi osrednji dogodek letošnjega poletja, povezan z rebulo: "V Vili Vipolže bomo pripravili velik mednarodni 'tasting' briških rebul. Povabili smo svetovne vinske strokovnjake, kritike in ocenjevalce, ki se bodo na licu mesta lahko prepričali, kje je dom rebule in preverili, zakaj je le briška rebula tista prava."

Elitna predstavitev izbrane dvanajsterice
Rebula je bila tudi ena od paradnih slovenskih vin, ki jih je Revija Vino predstavila na prestižni degustaciji letošnjega Vinitalyja. Matjaž Žigon s sejmišča Veronafiere je bil zadovoljen z odzivom: "To je eden najbolj elitnih pokušin, ki so letos na sejmu Vinitaly. Da so slovenski vinarji zanimivi, je dokaz tudi to, da je bila degustacija takoj razprodana, da so vsa mesta zasedena." Marijan Močivnik iz Revije Vino: "Degustacijo, imenovano Tasting Ex...Press, smo nadgradili z naslovom Slovenia wine stars and hidden treasures. Na njej so bili uvozniki, distributerji in someljeji ter ljubitelji iz različnih evropskih držav. Da so se slovenska vina pojavila v predstavitvenem bloku Tasting Ex...Press, se je v 51-letni zgodovini sejma zgodilo drugič. Obakrat je priložnost, da to predstavitev organizira, dobila naša revijo Vino in se med temi predstavitvami pojavila skupaj z drugimi svetovnimi revijami, kot so Decanter, Wine Enthusiast in druge." Cilj pokušnje je bil udeležencem predstaviti vina iz svetovnih in domačih sort ter kako uspešno se te sorte mešajo med sabo v zvrsteh. Na degustaciji je bilo dvanajst vin. Odzivi so bili izjemni, povzamemo jih lahko z besedami angleškega vinskega svetovalca Jima Duthieja: "Na tastingu sem bil že lani. Takrat sploh nisem poznal slovenskih vin – in ste me navdušili. Prepričati sem se hotel, da niste le 'muha enodnevnica', zato sem na degustacijo prišel še enkrat, torej še letos. In dobil sem izjemno potrditev. Ste prava vinska čudežna dežela z izjemnimi vinarji. Komaj čakam, da bo dovolj vaših vin tudi v Londonu."

Cilj – izvoziti petino slovenskih vin
Izvoz je seveda vodilo večine vinarjev. Silvan Peršolja, direktor briške zadružne kleti: "V dokumentih naše kmetijske politike smo si kot strateški cilj zadali vsaj 20 odstotkov izvoza. Toda do te številke celotni vinski Sloveniji še ogromno manjka. Predvsem pa bi se morali vsi med sabo povezati in nastopati pod enotno zastavo Slovenije. Prav te dni na primer pluje pet ladijskih zabojnikov slovenskih vin vrhunskega razreda proti Kitajski. Odpremlja jih podjetje Alps Wine. Gre za vina različnih slovenskih pridelovalcev, blagovnih znamk in vinorodnih okolišev, v vrednosti pol milijona evrov. To je rezultat intenzivnejših promocijskih dejavnosti, sejemskih nastopov in organizacij številnih vinskih pokušin. Za zelo koristen se izkazuje evropski ukrep, ki ga je privzela tudi Slovenija, to je podpora promocije vina na tretjih trgih, ki med drugim omogoča nadaljevanja širjenja obstoječe distribucijske mreže." In kakšne cene dosegamo na tujih trgih? Dušan Brejc, direktor slovenske vinske družbe: "Nismo niti poceni, niti dragi. In vendar se približujemo avstrijski povprečni izvozni ceni, ki je na ravni 2,8 evra za liter. Slovenska izvozna cena je 2,28 evra."

Zaželena so naravna vina
Med najbolj iskanimi vini pa so naravna vina, ki se na Vinitalyju predstavljajo prav posebej – pod imenom ViVit. Med njimi tudi Aleš Kristančič – Movia: "Tu smo vinarji, ki dajemo prvi poudarek na teruarizem in na naravnost vin. Vedno več ljudi prisega na takšna vina. Predstavil sem jih tudi na prvem 'masterju', ki ga imam tu na Vinitalyju. To niso neka 'fancy' ali modna vina. To so vina – od kmeta! Prava vina. Ki pokažejo tisto zagorelost naše rebule, ko se zlato že pretvori v jantar!" Med navdušenci ob Movijini vinski sejemski stojnici smo našli tudi enega najbolj znanih italijanskih in svetovnih kuharjev, Morena Cedronija. Chef Cedroni nam je povedal: "Občudujem Aleševa vina že kar nekaj let. Prvič sem jih poskusil prav tu na Vinitalyju, leta 2000. Poskusil misleč, da je njegovo vino žlahteno v kovinskih posodah, pa mi je Aleš povedal, da pri njem vse vino zori v lesu. Že čez teden dni sem šel k njemu. Na njegovi domačiji sem poskusil vsa vina in od takrat sem njegov oboževalec." Tudi zaradi takšne promocije je dobro sodelovati na Vinitalyju.

Mojca Dumančič, TV Slovenija; foto: Marijan Močivnik, Revija Vino
Prijavi napako
Komentarji
keka77
# 13.04.2017 ob 11:48
Gremo NAŠI!
Canis.Lupus
# 13.04.2017 ob 13:44
Brici so pametno reagirali. za njih je tav ravninska rebula win-win situacija. Italijani bodo sedaj na milijone eur pometali v promocijo rebule. Brda in Collio se bosdo samo priklopili in ponudili nadstandardne pordukte. kaj češ lepše.
Herr Flick
# 14.04.2017 ob 08:16
Mojca D. : kozarci se pomijejo, ne operejo...
Lupo
# 17.04.2017 ob 20:06
Boris Lisjak, predsednik Konzorcija kraških pridelovalcev terana: "Na tem sejmu se prvič predstavljamo združeni. Tu nas je osem članov konzorcija kraških pridelovalcev terana. Tu smo, da pokažemo Evropi, da dokažemo Evropski komisiji in sekretarju Hoganu, da je teran naš. Da je slovenski, pridelan na Krasu, iz čiste sorte refošk.

...Lisjak je znan po tem da je v svoji kleti predeloval teran iz koprskega refoska!
kingestone
# 14.04.2017 ob 07:49
ti 'elegantni pecljasti kozarci' so verjetno navadni degustacijski...
eos
# 13.04.2017 ob 13:23
Pa na šampanjc ne pozabte!
barezi
# 13.04.2017 ob 12:20
Laška rebula je podobna kot sibirski merlot.
Kazalo