Kulinarika
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.6 od 47 glasov Ocenite to novico!
Arhitekturno sta si lastnika hotel zamislila kot kraško hišo, kakršne so gradili pred vojno. Foto: MMC RTV SLO
Zakonca menita, da Kras ni primeren za množični turizem, edina prihodnost je v butičnem. Foto: MMC RTV SLO
Nina Abramič je po izobrazbi nutricionistka in bioresonančna terapevtka. Foto: MMC RTV SLO
Štanjel je ime dobil po zavetniku tamkajšnje cerkve, svetem Danijelu - od tod ime hotela. Foto: MMC RTV SLO
Sobe so uglašene po solfeggio frekvencah in nosijo imena Ljubezen, Mladost, Radost, Spremembe, Čudež, Povezave, Ravnovesje in Zavedanje. Foto: St. Daniel/Ana Rojc
Abramičeva si je dovolila en odmik od kraške tradicije - osebje je namreč oblekla v različico koroške narodne noše - po eni strani, ker se kraške noše res ni dalo preoblikovati, po drugi, da ima tudi moževo poreklo mesto v hotelu. Foto: MMC RTV SLO
Večji del pohištva je kupljenega v Italiji, pri čemer je pohištvo iz recikliranega lesa in samo oljeno. Foto: MMC RTV SLO
Ponos hiše - več kot 300 let stara beneška omara v eni od suit, ki jo je restavriral Prodnik. Foto: St. Daniel/Ana Rojc
Terasa z razgledom. Foto: MMC RTV SLO
Vinska zbirka je pretežno sestavljena iz vinarjev s primorskega in goriškega konca. Foto: MMC RTV SLO
Eden od samo dveh Štajercev na vinski listi - biodinamični anarhist Aci Urbajs. Foto: MMC RTV SLO
VIDEO
V Štanjelu želijo okrepit...

Dodaj v

St. Daniel: Prvi hotel pri nas, kjer je vse ekološko – od gradnje do vinske karte

Prispevek h kraškemu butičnemu turizmu
11. maj 2017 ob 07:16
Štanjel - MMC RTV SLO

Do St. Daniela v Hruševici, le streljaj od Štanjela, vodi ozka podeželska cesta, obdana z vinogradi in travniki. Enak je razgled z zunanje terase hotelčka, popolnoma odmaknjenega od prometa in glavne turistične trase.

Idilično, je beseda, ki pade prva na pamet. Do vhoda, obrnjenega proti jugu, se sprehodite čez vrt z zelišči, sivko, perunikami in velikimi keramičnimi posodami, pred severnim vhodom gostje z razgledom na okoliške gričke in vinograde ravno dokončujejo steklenico Gueriline pinele. Ekološke, seveda.

Vse v St. Danielu, od vin do surovin, ki jih v kuhinji uporablja kuharski mojster Borut Jakič, od načina gradnje do pranja perila, je namreč ekološko. To je koncept, ki sta si ga od samega začetka zastavila lastnika hotela, zakonca Nina Abramič in Miran Prodnik – ona je kot nutricionistka in bioresonančna terapevtka vnesla vsebino, on kot magister restavratorstva je poskrbel za realizacijo.

Ko sta se projekta lotila, sta vedela samo dvoje: da si želita hotel postaviti na Krasu (ona je domačinka, on s Koroškega) in da ne mislita odstopati od ekosmernic, saj trdno verjameta, da eko ni samo oznaka, ampak način življenja – vračanje h koreninam, k tradiciji, k bolj prizemljenemu načinu bivanja.

Lastna sredstva in veliko vztrajnosti
Država jima pri njuni viziji ni pomagala, za evropska sredstva sta vlak zamudila, tako, da sta z izključno lastnimi sredstvi v treh letih zgradila marca letos odprt butični hotel z dvema sobama, tremi apartmaji in tremi suitami, z restavracijo, telovadnico in holističnim centrom dobrega počutja.

Na vprašanja, koliko je vse skupaj stalo, Abramičeva nerada odgovarja, priznava pa, da je bil denar za projekt zelo pomemben. A poudarja: "Prva v načrtu je bila energija naše ekipe, ki je bila sposobna zadeve toliko časa porivati naprej, da smo projekt uspešno končali. Smo trmasta in vztrajna ekipa. In to je tisto bistveno. Če tega nimaš, ti noben denar ne pomaga."

Trma in vztrajnost je zakoncema nedvomno prišla prav, ko sta se borila z birokratskimi mlini na veter, ki iz nekega razloga nimajo težav z neuglednimi prizidki, fluorescentnimi fasadami in pišmeuhovskim propadanjem dediščine, še kako pa grenijo življenje tistim, ki skušajo na Krasu postaviti na noge ambiciozne, a lokalno zavedne projekte, kakršen je St. Daniel, ki je ime dobil po zavetniku štanjelske cerkve, ki daje kraju ime.

Tako je trajalo kar nekaj časa, preden sta zakonca dobila gradbeno dovoljenje, da sta lahko na temeljih stare postavila zgledno repliko tradicionalne kraške hiše, kakršne so zidali pred vojno – kamnito, z enim nadstropjem, pokritim gankom in streho z nizkim nagibom, krito s korci.

Svetovljansko in domačno hkrati
Če je zunanjost minimalistična, sta si lastnika več duška dala v interierju. Tudi ta je v celoti plod njune ustvarjalnosti in vneme, arhitekta nista najemala. Osrednji prostor je tako zračna in prostorna restavracija s stilskim pohištvom iz recikliranega lesa, rustikalnimi italijanskimi lučmi in odprtim ognjiščem v sredini. Opremo sta kupovala po vsej Evropi, od Nemčije do Belgije, za večji del pa je zaslužno italijansko podjetje Dialma Brown.

Po stenah jedilnice in sob visijo uokvirjene črno-bele fotografije znanih, medijsko izpostavljenih osebnosti, ki so naredile veliko za skupnost – od Plečnika in Horowitza do Picassa in Joycea - med njimi pa so pomešane fotografije naključnih vaščanov, ki so prav tako veliko naredili za svojo (mikro)skupnost.

Od Irwinov do solfeggio frekvenc
V prvem nadstropju je slogovno bolj prečiščena čitalnica s kamnito obloženim kaminom, velikim grozdom bakrenih luči, Ciuhovimi grafikami po stenah in orjaškim Irwinovim Sejalcem na steni stopnišča – plod Prodnikovega gibanja v umetniških krogih.

V imenu ekološkosti sta pri gradnji in opremljanju uporabljala do okolja prijazne materiale, lesenih površin nista lakirala, ampak samo naoljila, ogrevajo na toplotno črpalko, perilo perejo v ekološki pralnici, v kopalnici so kraška sivkina mila z eko certifikatom, kozmetika je iz prav tako biološke kolekcije Miila mi, posteljnina je lanena, vzglavniki in odeje pa iz ekološkega protialergenega bombaža.

V sobah, uglašenih po solfeggio frekvencah, sta na središčno mesto, kot oltar vodi, namestila posebne umivalnike z vodo, filtrirano po sistemu 51 Hz, pri katerem je vodni klaster tako droben, da optimalno prodre v celico, jo hidrira in jo hkrati očisti. Da dajo v St. Danielu res veliko na vodo, kaže tudi to, da imajo ob vinski tudi vodno karto.

Drag "špas"
St. Daniel se je s svojimi ekonačeli lahko vpisal v nemško verigo Bio Hotels, za katere veljajo zelo stroga zelena pravila in tudi redno nadzirajo, ali je izvedba dosledna. V verigi je največ predstavnikov iz Nemčije, Avstrije in italijanske Tirolske, pri nas je St. Daniel prvi hotel pod njihovim okriljem, je pa bilo v verigo že pred časom vključeno ekološko posestvo in kmetija Trnulja pri Ljubljani.

Zakaj jih v Sloveniji, državi, ki se rada propagira kot najbolj zelena destinacija sveta in destinacija za butični turizem, je jasno – zadeva ni poceni. Imeti izključno ekološke sestavine se namreč sliši lepo, v praksi pa je precej težje pri nas najti zadostno število kakovostnih ekopridelovalcev, še zlasti, če meriš na avtohtonost in čim večjo prisotnost kraških komponent.

Za nameček je eno od načel Bio Hotels, da mora imeti izdelek – ne glede na to, ali gre za meso, zelenjavo, žito ali vino – ekološki certifikat. Ki ga pa nimajo tudi nekateri tisti, za katere se ve, da morda še najbolj prisegajo na sonaravno pridelavo pri nas.

Ko v Sloveniji zmanjka, na pomoč priskoči Italija
V St. Danielu se sicer trudijo, da bi čim bolj sledili načelu "kilometer 0", a na Krasu se zadeve premikajo počasi, tako, da so morali določene surovine, ki ustrezajo njihovim standardom, poiskati drugje – jabolka so tako iz Dolenjske, lešniki in orehi iz Štajerske, je pa preostalo sadje z ekološke kmetije Ipavec v Braniku, jagodičevje pa Čotarjevo.

Z zelenjavo in zelišči jih oskrbuje kmetija Peljhan s Cola pri Ajdovščini, z biološkimi čajnimi mešanicami Botanik s Ptuja, z organsko kavo italijanski Kimbo, z mlečnimi izdelki sežanska ekokmetija Škapin, z mesom pa zadruga Stari oča z Bloške planote.

Večja uganka so suhe mesnine – ekološko certificiranega pršuta pri nas nimamo, zato je ta kar preverjeni San Daniele, iz istega razloga je prav tako italijanska tudi mortadela. Manj težav je bilo s salamami – izvrstne ekološke salame iz različnih vrst mesa namreč dela Biosing iz Ribnice, katerega butične izdelke kupujejo tudi nekatere z michelinkami nagrajene restavracije čez mejo.

Sezonsko, lokalno, ekološko
Najti izkušenega in sposobnega kuharja, ki bi bil sposoben zagristi v ekoizziv, ni bilo lahko, pravi Abramičeva, ki priznava, da sta imela veliko srečo, da se je ravno v tistem hipu Borut Jakič (Calypso, Nova Gorica in Hotel Aleksander, Rogaška Slatina) znašel med službami. Jakič, izkušeni kobariški kuhar, ne skriva, da sledenje zapovedim Bio Hotelov prinaša cel kup logističnih nevšečnosti, a mu je s pomočjo strokovnjakinje za kraško kuhinjo Vesne Guštin uspelo sestaviti meni, ki kar najbolje odraža avtohtono kraško kulinariko, dvignjeno na višjo raven, ob tem pa ga pogosto menjava in je sezonski.

Tako je bil ob našem obisku bogato založen s šparglji – ti so v kombinaciji z motovilcem in kremnim sirom delali družbo mariniranemu prašičjemu hrbtu, z blitvo so bile zamešane rižote, s pršutom so oplemenitili hišne testenine, s svojo svežino pa predstavljali všečen kontrast ocvrti pečenici divjega prašička z ajdovo kašo.

Juha je bila iz spomladanskih divjih zelišč, z dodatkom jagnječjega raviola, čemaž je bil v skutnih njokih, ki jih postrežejo h kokoši, dušeni v belem vinu. Kljub temu, da je Abramičeva veganka, meni temelji na mesu, pri ribah pa si izjemo dovolijo zgolj s sardelami, ker so te nekoč nosili domov Kraševci, ki so delali na obali in so jih dobivali za plačilo.

Ekoteran je samo eden
Velik del zgodbe St. Daniela pa je tudi vinska karta. Ta v celoti temelji na vinih z ekološkim certifikatom, edina izjema je Čotar, za katerega je sicer jasno, da njegova vina sodijo v vrh naravnih vin – a certifikata nima. Podobna težava je z izjemnimi zamejskimi vinarji – tako tistimi iz italijanskih Brd kot tistimi z italijanskega Krasa – večina jih certifikata nima, čeprav veljajo za zastavonoše gibanja naravnih vin.

In teran, ponos Krasa in jabolko meddržavnega spora? Razen biodinamične kmetije Pri Kamnarjevih v Komnu (teran Kraški trn, divjak z visokimi kislinami) noben na Krasu nima ekocertifikata. So pa na osvetljenem regalu za točilnim pultom razpostavljene steklenice Guerile, Batiča, Štekarja, Reie, Burje, Rodice, Korenike & Moškona, Pasjega repa, Rojaca … Edini trije "tujci" med primorci so Šumenjak in Aci Urbajs (oba iz Štajerske) ter Kabola iz hrvaške Istre.

Hišna penina je Castra vipavskega soseda Guerile, imajo pa tudi ekološke prosecce, šampanjce in tudi eno ekološko slovensko craft pivo sta našla – Šlibarjevo iz Tržiča, ki z ekocertifikatom vari amber, lager, pale ale, pšenično, temno, z malinami in z rožmarinom.

Cena sobe za eno osebo je 85 evrov na dan, cena suite za dve osebi 157 evrov, cena apartmaja pa 171 evrov za dve osebi, pri čemer je v ceno vključena uporaba karbonskih koles ter wellnessa z zeliščno, finsko in fullspectrum savno, hidroterapijo in vadbo pod vodstvom diplomirane kineziologinje, medtem ko vam proti doplačilu v hotelu lahko tudi testirajo intolerenco in izmerijo hormone.

Imata pa zakonca Abramič-Prodnik ambiciozne načrte tudi za prihodnost – hotelu bi namreč rada dodala še zunanji naravni bazen, v kleti pa postavila prvo enoteko naravnih vin v Sloveniji.

Kaja Sajovic, kaja.sajovic@rtvslo.si
Prijavi napako
Komentarji
maher
# 11.05.2017 ob 08:55
Je "ekološko" tudi to, da je hotelu ime St. Daniel namesto Sv. Daniel?
DrekNaPalci
# 11.05.2017 ob 09:02
kok stane hrana? zveni sicer ok in prav je da je hrana in pijača preverjenga izvora, sam osebno imam hudo averzijo do biomagnetnih resonanc in ostalega mumbojumbota in me to, da je lastnica prakticentga te moderne magije močno odbija. Definitivno ne priporočam, da si gre kdo tja 'hormone mert' al pa ugotovljat alergije.

tud mal mi je smešno, da ob vseh salamah in pršutih na krasu (ki morda res nimajo certifikata, sam lahko iz prve roke vidiš kako jih delajo, velikokrat še precej strožje kot razni bio proizvajalci) nabavlat stvari v italiji je precej tragično. Če pri vinu nimajo problema (sicer to razumem, un trnič je sranje, da ni večjega), ne vidim zakaj pri salamah imajo.
Henrik
# 11.05.2017 ob 09:02
Čaki malo, z lastnimi sredstvi?
Restavrator? A dela kje v Zavodu za varovanje kulturne dediščine je najmanj direktor+
Nutricionistka in bioresonančna terapevtka? Za ono drugo nisem najbolj siguren, kaj sploh je in kje se za to izobraziš, ampak očitno je v teh fohih veliko denarja - ali pa je tričetrt ljudi zadetih, ko plačuje ogromne zneske za take stvari ...
Ne vem no, lastna sredstva, potem pa bereš o boju z institucijami (ki zahtevajo čas in veliko denarja za razna mnenja), potem reciklirano pohištvo iz cele Evrope (spet drag špas), gradnja na star in ekološki način ... Tukaj pač pol milijona evrov ni nič. In res me zanima, zakaj nočejo govoriti o finančni konstrukciji, ker tudi mene zanimajo take stvari in bi rad vedel, od kod sredstva za tako investicijo.
conchita
# 11.05.2017 ob 10:43
Štanjel je najbolj zanemarjen/neizkoriščen biser v Sloveniji. Pol ga propada, pol pa ga domačini in vikendaši uničujejo s kičerajem. Daleč od tega, da bi ga bilo treba skomercializirati - zdaj imajo celo nobel restavracijo - ampak v tem kraju ne premorejo skromnega kafiča, kjer bi lahko popil eno kavo.
seeblue123
# 11.05.2017 ob 10:32
Cool članek. Štanjel je najbolj podcenjena turistična atrakcija v Slo. Mestece (vasica) je res čudovita. Eden mojih boljših izletov je bil obisk Štanjela in potem po lokalnih cestah čez Kras do Devinskega gradu.
Pistorius
# 11.05.2017 ob 10:17
@tuintam: Toplo priporočam preimenovanje iz St. Daniel v St. Danijel.

Še bolj bi zažgalo Saint Danilo.
por
# 11.05.2017 ob 09:03
@jarik
Pred 10 leri ni blo EKO :)
sirus
# 11.05.2017 ob 09:48
Ferrarijev vrt je tako zanikrn, kako bi zgledal, če bi bil v Italiji.
nemoremsespomnit
# 11.05.2017 ob 09:26
Vsekakor družini/hotelu želim lepo prihodnost. Če je to tržna niša in se ljudje "palijo" na to, super, naj jim ponudijo in prodajajo.

Kar se pa osebnega pogleda tiče; ne hvala, sam se pač na te eko/bio (karkoli že) stvari ne pustim kupit. A vsakomur svoje...
Jarik
# 11.05.2017 ob 08:27
Pred 10-imi leti smo na tej domačiji prebivali 2 dni in jedli. Dokaj lepo. Imajo pa žilav pršut.
zozozo
# 11.05.2017 ob 15:19
"St. Daniel"

Starejši Daniel? Stokilski Daniel? Stroškovni Daniel?
ena nastja
# 11.05.2017 ob 12:45
Bo imel maher kar prav: v slovenščini je pogost tisti "št" ali "šent" pri imenih krajev, npr. Šentflorjan in Šentlovrenc - pa vendar svetnika ne pišemo st. Florjan oz. st. Lovrenc, temveč sv. Florjan in sv. Lovrenc. (Na Krasu pa imamo, mimogrede, kraja Sveto in Sveti Maver ...)
FrancL
# 11.05.2017 ob 09:22
Če je celotna investicija peljana preko podjetja, je, kot je razvidno iz javno dostopnih podatkov, investicija znašala slabih 1,5 mio EUR in ja, vse je bilo financirano iz lastnih sredstev. Zato ne razumem, zakaj bi bila to skrivnost... Razen če gre za kakšne vratolomije in je zadeva peljana še preko kakšnih drugih računov in je investicija še višja...
Trubadur
# 12.05.2017 ob 09:13
Kaja Sajovic spet napihovanje in neresnične trditve = laži

Gospodična, še enkrat boste morali v šolo, da ponovite novinarsko etiko.

Prvi ne more biti, ker hoteli obstajajo še iz časov, ko niso poznali plastike, onesnaževanja, itd... in so bili vsi hoteli ekoliški.

Da ne komentiram: vse ekološko – od gradnje ... gradnja zagotovo ni ekološka.. se dobiva tam, pa ti s krampom dokažem, kako si v zmoti
COP
# 11.05.2017 ob 22:55
V sobah, uglašenih po solfeggio frekvencah, sta na središčno mesto, kot oltar vodi, namestila posebne umivalnike z vodo, filtrirano po sistemu 51 Hz, pri katerem je vodni klaster tako droben, da optimalno prodre v celico, jo hidrira in jo hkrati očisti

Groza, kakšno nakladanje. Kdor to kupi, si je sam kriv.

Mi je pa hotel všeč. Pohvalno.
maher
# 11.05.2017 ob 12:35
@por

Potem ne veš, kaj je to preglas: "svetdanjel" postane - prek "sdanjel" - "štanjel".
PONOS
# 11.05.2017 ob 09:21
Vredu je če bo hrana okusna cene dostopne vse ostalo je priloga.Največji greh teh podjetnikov je da potem varčujejo v kuhinji....
kingestone
# 11.05.2017 ob 15:33
zblojena ekofašistka, ki verjame v pravljice in da je spol kulturni konstrukt??

obvoz!!!
keka77
# 11.05.2017 ob 18:05
por, kaj pa Šetnvid pri Ljubljani, so pa pobral iz kje?? Od Gorizianov al kako?
tuintam
# 11.05.2017 ob 10:48
@Pistorius
@tuintam: Toplo priporočam preimenovanje iz St. Daniel v St. Danijel.

Še bolj bi zažgalo Saint Danilo.


Se opravičujem. Poanta je bila seveda v: Sv. Danijel.

To bi pa lahko tudi bolj sočutno predlagal popravek. Ne tako cinično - če lahko tudi jaz tebe malo popravim.

S pripombo sem želel nekaj pohvaliti, ko ni nujno da spet ne bi kdo napačen komu napačnemu podkuril (mislim na Fabianija) ...
DrekNaPalci
# 11.05.2017 ob 10:24
@kaja sajovic: ali lahko prosim napišete v komentar cene hrane in vina (rad bi mel nekakšno okvirno predstavo). A se splača k njim samo na večerjo, ker spal definitivno ne bi.
windmaster
# 11.05.2017 ob 09:51
Čestitke!
por
# 11.05.2017 ob 09:16
No, meni je všeč. Čimveč severnjakov jim želim!
maher
# 11.05.2017 ob 15:34
@por

Tudi ti imaš prav - in tisti moj (trmasti) preglas je najbrž res iz trte izvit ... ampak hotel sem v bistvu povedati to, kar je lepo razložila "ena nastja".
Naj že bo tisti "Št" v Štanjelu pointaljančena oblika ali preglas - treba se je zmeniti samo še, ali je poimenovanje hotela St. Daniel plod 1) (nepotrebnega) turističnega "svetovljanstva", 2) snobizma ali 3) mešanice obojega. In ali ob magnetni resonanci na Krasu morda ne manjka še zdravilnih kamnov Marka Pogačnika.
maher
# 11.05.2017 ob 12:12
@por

A zate ime Štanjel potem ni ''ekološko''?

O ja, je.
Pistorius
# 11.05.2017 ob 11:09
@tuintam:
Ni bil cinizem oz. ni bil namenjen tebi. Sicer pa sta obe obliki, Danijel in Daniel, v slovenščini pravilni.
keka77
# 13.05.2017 ob 08:14
Seeblue, Štanjel ni arheološko najdbišče ampak vas ki živi. Tvoja pripomba bi bila primerna, ko bi bilo govora o Pompejih morda..
blekpero
# 12.05.2017 ob 11:24
Če je kuhar iz ljubljane...
YonKippur
# 12.05.2017 ob 01:56
Mene pa zanima samo to, ali je bilo to zgoraj napisano kot novinasrki prispevek (in ga bo placal zavod RTV SLO) ali pa kot oglasno sporocilo (in ga je/bo placala lastnik hotela)?!? Hmmm, me prav zanima, ce mi bo avtorica razsirila obzorja s tem podatkom....
dren111
# 08.06.2017 ob 09:27
slika 27, jedilnik: "motovilec z fižolom"
izo
# 15.05.2017 ob 10:21
Ferrarijev vrt je tako zanikrn, kako bi zgledal, če bi bil v Italiji.

zavisi, tudi oni niso ravno vzgledni včasih. sigurno pa vrt ne pusti dirat naš vrli zavod oz če že, potem trebe plčat njihove restavratorje, da 10 let visijo gor in žličkajo..
por
# 11.05.2017 ob 15:46
@maher
:D magnetni resonanci

Ampak bogtivedi, če nimajo ''Markoti Pogačniki'' prav...
por
# 11.05.2017 ob 15:02
ne premena ampak preglas, pardon
seeblue123
# 11.05.2017 ob 11:19
@choncita

Se ne strinjam z tvojim postom. Lepota Štanjela je ravno v tem, da nimaš nikjer popiti kavice. Je pa res, da ga vikendaši uničujejo z kičem. Ampak vseno nebi bil tako negativen.
povzetek
# 11.05.2017 ob 10:52
Novinarka zopet strelja, pa ne pove s čim, da ji nese 2 km daleč.

Zdi se dobro zastavljen projekt, še posebno, če so si napletli mrežo za pridobivanje tujih strank. Pri imenu bi se pa res lahko malo bolj potrudili, da se ne bi zatikalo pri tujcih, pa vseeno bilo slovensko.
keka77
# 13.05.2017 ob 08:06
Nikoli, meni je ze jasno to. Sem iz teh koncev in sem samo dal primer nekega posplosevanja glede črke Š itd.. Teh primerov je kolikor hoces po celi SLO in nimajo veze z ITA vkljucno s temi na Primorskem. ( Šmartno- St. Martin, Šempas - St. Pass ita San Basso, Šmaver, Šempeter, Špeter Slovenov.. nic od tega nima veze z ITA) Se pa strinjam s tabo da to prihaja iz Nemscine..
celtic1888
# 12.05.2017 ob 14:18
Ni ga čez karbon :):).
blekpero
# 12.05.2017 ob 11:22
To bo verjetno Danijel starejši. Kot Vinci Vogue pa tisti novinar itd...
nikoli
# 12.05.2017 ob 10:29
@keka77
# 11.05.2017 ob 18:05
Prijavi neprimerno vsebino
por, kaj pa Šetnvid pri Ljubljani, so pa pobral iz kje?? Od Gorizianov al kako?


Kar direktno iz nemščine, v kateri se kombinacija črk st na začetku besede vedno izgovarja kot št. Isto velja tudi za kombinacijo sp -izgovorjava šp.
pripet
# 12.05.2017 ob 19:03
maher
# 11.05.2017 ob 08:55
Prijavi neprimerno vsebino
Je "ekološko" tudi to, da je hotelu ime St. Daniel namesto Sv. Daniel?
-------------------------
Ne razumeš pomena. Ime Štanjel izhaja iz St.Daniel in ne iz Sv. Daniel.
por
# 11.05.2017 ob 15:01
@Maher

No, saj verjetno imaš prav. Vsekakor je slovenska okrajšava sv. in ne st. Vendar...

...naj povem, da so primorci, še posebej Goričani in ''Obalčani'' tisti ''Šent'' pobrali od Gorizianov, ki namesto ''S'' rečejo ''Š'', tako da ''io sono'' postane ''[io šono]'', Sant Andrea pa [Šant Andrea], po naše ''Štandrež''. Tako da predpona Šent-, Št- ali samo Š- izvira iz Santo, Sancto, in ne s pomočjo ''akrobacije'' iz besede ''Sveti''.

Zato sem (malo sarkastično, priznam) hotel povedati, da vendarle tisti ''st.'' zaradi obstoječega imena ''Štanjel'' in njegove obstoječe predpone sploh ni greh.

Še vir, kjer piše, da Št- ni premena iz ''sveti'' ampak izvira iz ''sente'', latinsko ''sancto'': Marko Snoj, Slovenska zemljepisna imena v luči etimologije, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU, Ljubljana, iz točke 3.3.2
por
# 11.05.2017 ob 12:29
@Maher

Potem veš, da je Štanjel skupek besede ''Šant'' (St.) in ''Danijel'' (Daniel)?
por
# 11.05.2017 ob 23:28
Hehe, Cini Minis.

keka77, ne niso. Od Latincov. Ni važno, sem se delal že preveč pametnega. (še vedno pod vtisom kričanja z Evrosonga. Mar bi gledal fucbal)
Cini Minis
# 11.05.2017 ob 19:45
Ti zgoraj !
Ni Šentvid pri Ljubljani, ampak Šentvid nad Ljubljano!
ajvori
# 11.05.2017 ob 11:53
joj, kok so ste eni negativni. Pravi jamrači.
Meni zgleda super, aktualno in zanimivo. Tovrsten turizem bo privabil nove goste.
por
# 11.05.2017 ob 11:58
@Maher

Je "ekološko" tudi to, da je hotelu ime St. Daniel namesto Sv. Daniel?

A zate ime Štanjel potem ni ''ekološko''?
lordstandish
# 11.05.2017 ob 10:30
@FrancL

predvsem zaradi tipične slovenske fovšije in podtikanja
tuintam
# 11.05.2017 ob 09:44
Toplo priporočam preimenovanje iz St. Daniel v St. Danijel. To pa čisto marketinško in zaradi iskrenosti.
Kazalo