Kulinarika
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.4 od 51 glasov Ocenite to novico!
Vipavska dolina - vinorodni okoliš v vzponu. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Goriška brda - vinorodni okoliš, ki je v smislu trženja in promocije slovenskih vin v tujini storil največ. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Movia je od vseh slovenskih znamk na tujem tržišču najbolj prisotna. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Obsežen prispevek o Alešu Kristančiču v sloviti ameriški reviji Food&Wine. Foto: Food&Wine
Aleks Klinec je s svojimi naravnimi vini navdušil Američane, ki so trenutno povsem nori na oranžna vina. Foto: MMC RTV SLO
Slovenija je za mnoge tujce pravi neodkriti biser. Tudi vina so za njih tu izjemno poceni. Zlasti pri razmerju kakovost - cena. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Slavospev Vipavski dolini v New York Timesu. Foto: NYT

Dodaj v

Vino podira meje - slovenski vinarji "vroče blago" v ZDA

Slovenski vinarji kot najboljši promotorji države v tujini
9. maj 2015 ob 09:31,
zadnji poseg: 9. maj 2015 ob 10:40
Medana - MMC RTV SLO

"Slovenija, ki si deli zemljepisno širino z Bordeauxem in Piemontom, je ena največjih vinskih skrivnosti v Evropi." Tako vinoteka Madison iz New Jerseyja v napovedi slovenskih vin.

Pri Madisonu, vinoteki s 30-letno tradicijo, so se v zadnjih letih specializirali za hrvaška in slovenska vina, pri čemer pri slednjih ne pozabijo poudariti, da Slovenija že stoletja "prideluje vina izjemne kakovosti, vključno z najstarejšo stalno gojeno sorto v Evropi, 400 let staro žametovko". Govor je seveda o stari mariborski trti na Lentu.

Morda se bo komu zdelo, da ob tako majhni državi Američani pač ne bodo ločili med neko štajersko sorto in vipavsko, a bi se zmotili. V ZDA so namreč slovenska vina v zadnjih letih še kako vroče blago. "Prišel sem tja, in še preden sem začel predstavitev, so že planili, od kod je vino, iz Brd ali iz Vipavske, iz Štajerske ali Istre. Obstal sem z odprtimi usti," se spominja svoje nedavne degustacijske ture po ZDA Aleks Klinec iz Goriških brd, ki prideluje izključno naravna vina s poudarkom na oranžnih.

Klinec je marca v nekaj dneh obredel ZDA od New Yorka do San Francisca, tam prodal vso svojo zalogo (še več bi kupili, če bi lahko), nato pa se ustavil še v elitni pariški restavraciji Chateaubriand, ki se redno uvršča med 50 najboljših na svetu, in jim s svojimi vini založil že tako bogato vinsko karto.

Movia kot svetovna znamka
Simpatični in neprevzetni vinar, ki je na čelu turistične kmetije Klinec v Medani, je samo eden v vse daljši vrsti briških vinarjev, za katere je tuji trg morda še najbolj dovzeten (ali pa so Brici bolj spretni v samopromociji kot drugi). Tu, jasno, daleč pred vsemi prednjači Aleš Kristančič, ki je iz svoje Movie ustvaril ne samo slovensko, ampak svetovno znamko, iz vinarstva filozofijo, iz točenja vina pa šov.

Kristančič je bil tisti, ki je prvi (že leta 1988) zares prodrl na specifični ameriški trg, svoja vina predstavljal po najboljših newyorških in kalifornijskih vinotekah, o njem pa so kot o "vinskem geniju" pisali celo v sloviti reviji Wine & Spirit, kjer so bili navdušeni nad njegovo tehnološko izpopolnjenostjo, kombinirano z "ljudskimi štorijami" o tem, kako lahko s seksom (da ne bo pomote: med insekti in vinskimi viticami) vzdržuje svoj vinograd s čim manj poseganja.

Ampak tujih vinskih poznavalcev s Slovenijo ni težko očarati - težko je namreč najti državo, ki bi na tako majhni površini ponudila toliko različnih terroirjev, toliko mikroklim in toliko različnih vinskih pokrajin, vsako s svojimi sortami in posebnostmi. V Franciji se moraš voziti ure in ure, da prideš od Bordeauxa do Burgundije, pri nas pa v nekaj urah obredeš cel diapazon vinorodnih okolišev, piješ dopoldne sveži zelen in pinelo v Vipavski dolini, opoldne veliko rdeče v Brdih, večer pa skleneš s štajerskim tramincem.

Okoli 1.700 za stekleničenje registriranih vinarjev imamo, ki na leto proizvedejo od 90 do 100 milijonov litrov vina, ki predstavljajo morda trenutno naš največji potencial. Izvozi se ga namreč le dobrih 6 odstotkov na leto (kar je v svetovnem merilu res zanemarljivo), od tega največ prav v ZDA. Te bi rade volje kupovale še v precej večjih količinah, če ne bi slovenski butični vinarji proizvedli znatno manj steklenic kot kak francoski kolega.

Vinarji odvisni samo od sebe
Kako zelo briška vina cenijo tujci, pove podatek, da je delež domače-tuje prodaje pri imenih, kot so Movia, Marjan Simčič ali pa Aleks Klinec postavljen popolnoma na glavo - ti namreč doma prodajo zgolj pičlih pet odstotkov, preostalo pokupi tuji (pretežno ameriški) trg. Za to sicer država, ki še kar ne zna zares ceniti vseh razsežnosti slovenskega vinskega potenciala, ne stori kaj dosti oziroma v mnogih vidikih s svojo okostenelo zakonodajo ambicioznost še zavira.

Vinarji so pri promociji in angažiranosti v tujini (s tem pa konec koncev tudi reklamiranjem Slovenije) tako prepuščeni sami sebi in svoji podjetnosti. Ključni so zlasti mednarodni vinski festivali, kot je nam najbližji Vinitaly v Veroni, kjer lahko storijo največ za privabljanje tujih kupcev.

Ali kot je pred časom za Primorske novice povedal direktor KZ-ja Goriška brda Silvan Peršolja: "Za prodajo v Ameriki moraš biti tam prisoten in predstavljati vina. Če te ni, zanimanje usahne." Za vinsko klet Goriška brda so najpomembnejši partner prav ZDA, kjer imajo urejen trg, vlada finančna disciplina, kultura pitja pa je visoka, pravi Peršolja.

Manjka institucionalni okvir
Strokovnjaki, kot je Dušan Brejc iz Vinske družbe Slovenije (VDS), že leta opozarjajo, da je slovenska vina nujno spraviti v institucionalni okvir, če želimo z njimi zares prodreti, urediti brošure, zbrati vinske pokrajine in vina v en register, organizirano vabiti tuje novinarje in gostince (ne zgolj na pobudo posameznih vinarjev).

Pa čeprav imamo prav vse druge pogoje izpolnjene - vse bolj kakovostno vino, mednarodno privlačne sloge, prestižne in inovativne vinarje, napredne vinske kleti, veliko znanja, tradicijo, specialiste in zainteresirano mlajšo generacijo vinarjev, ki je od svojih očetov in dedov pobrala vse znanje in ga oplemenitila z novimi tehnikami, prijemi in trendi.

Skratka, ni dovolj, da se trepljamo po hrbtu ob uspehih butičnih vinarjev v tujini, svetovno gledano, se v tujino še vedno izvozi (pre)malo slovenskega vina. Številke ne lažejo - izvoz v zadnjih letih vztrajno pada. Raste pa ugled slovenskih vin.

Brda - Collio
"Slovenija ima - ob Hrvaški in Grčiji - najdaljšo tradicijo vinarstva v Evropi, ki sega še v čas celo pred rimskim cesarstvom. Popolne podnebne razmere in skrb za tradicionalno proizvodnjo vina se kažejo v vinih vrhunske kakovosti," piše o naših vinih še ena ameriška (spletna) vinoteka, Sour Grapes.

Američani veliko dajejo na evropske izdelke s tradicijo, zato ni čudnega, da tako radi - nazadnje predlani v dolgem prispevku v New York Timesu - poudarjajo zgodovinski vidik slovenskih vin, ki nikjer ne pride tako do izraza kot prav na zahodu Slovenije, kjer vino slovenskih vinarjev črpa iz italijanske zemlje in sonca (mnogi briški vinarji imajo namreč vinograde na italijanski strani Brd, torej v Colliu) - območja nekdanjih zavojevalcev.

Medana, nekakšno neuradno enološko-kulturno središče pokrajine, kjer so zbrani najbolj cenjeni slovenski vinarji, ima skorajda uporen položaj, z razgledom na Italijo in Furlansko nižino. A če bi bil to v preteklosti zadosten povod za meddržavni spor, na tiste čase opozarjajo le še partizanski grafiti – kar jih je še ostalo po nepobeljenih zidovih -, prav Italijani pa so zdaj gonilo briškega turizma ter najbolj hvaležne stranke tukajšnjih ekoloških domačij in vinarjev zvenečih imen.

Kaja Sajovic
Prijavi napako
Komentarji
mortir
# 09.05.2015 ob 10:10
Lepo je prebrat tak članek. Veliko uspeha vsem!
fah-q
# 09.05.2015 ob 12:55
Če kupujem vino je najboljše zasvojo ceno kar dobiš pri naših primorcih doma...za 2-3 evre se dobi liter vina ki flaširano v trgovini stane nekajkrat več...zapovrh tako še lokalnemu pridelovalcu brez posrednikov plačaš za delo. .
potemkin
# 09.05.2015 ob 11:57
Francozi imajo mocan "brand" ampak njihova vina niso nic posebnega.
Na Kitajskem je Francosko vino, kjer pise "Chateau d..." in z Francosko zastavico gor, 10x bolj cenjeno od enega Avstralskega vina, ki je sicer 3x boljse.
Samorog
# 09.05.2015 ob 12:16
Francozi so precenjeni. Nimam namena trdit, da ne proizvedejo dobrega vina, a vendar je tisto, ki je res dobro, drago kot žafran. V Franciji za normalen denar skoraj da ne moreš piti kvalitetnega vina, kar pa se pri nas še vedno da. Verjetno, da nas kakšni Avstralci in pa Južno Afričani v tem smislu prekašajo, nas pa Italijani in Francozi prav gotovo ne. Čedalje bolj zanimiva pa postaja Makedonija. Smo jih včasih znali gledati malce postrani, a so v zadnjega četrt stoletja precej napredovali.
zamudnik
# 09.05.2015 ob 10:42
pri nas pa v par urah obredeš cel diapazon vinorodnih okolišev, piješ dopoldne sveži zelen in pinelo v Vipavski dolini, opoldne veliko rdeče v Brdih, večer pa zaključiš s štajerskim tramincem.

Ija ija ija jo! :-D
por
# 10.05.2015 ob 11:10
@Guliarth
Veš kolk depresivnežev, sadistov, manjvrednostnih kompleksnežev ubija (fizično ali psihično) ljudi, in to brez alkohola... verjetno bi bil Stalin brez alkohola drugi Ghandi, kajne? Alkohol je strup v napačnih rokah. Elektrika je strup v napačnih rokah. Beseda je strup v napačnih rokah. Ljudje, ki imajo probleme z alkoholom, naj ga pač ne pijejo. Najboljš, da se prepove še cuker in Vermont cheese.
kefig11
# 09.05.2015 ob 16:49
kaj, ko je tega slovenskega vina tako malo... en malo večji francoski vinograd pridela več kot mi vsi skupaj...
Istran
# 09.05.2015 ob 18:49
"kjer vino slovenskih vinarjev črpa iz italijanske zemlje in sonca (mnogi briški vinarji imajo namreč vinograde na italijanski strani Brd, torej v Colliu) - območja nekdanjih zavojevalcev."

Celotno področje Brd je zgodovinsko slovensko etnično ozemlje tako, da vino slovenskih vinarjev črpa iz slovenske zemlje, ki je ostala administrativno določeno v Italiji.
Lupo
# 09.05.2015 ob 18:39
Cviček je zdravilen!
7up
# 09.05.2015 ob 14:15
Seveda da pri odličnih Francoskih in Italijanskih vinih preplačate tudi brand, vendar to vseeno ne spremeni, da so to verjetno to najboljša vina na svetu. Poleg znanja, ki se prenaša skozi stoletja, so tam tudi nekatere res specifične lege, ki omogočijo prupravo res specifičnih vin. Mogoče se temu še najbolj približajo v slo Brda.

Pa da na-bo pomote tudi v Fr. in It je ogromno zanič vina.
por
# 09.05.2015 ob 12:40
@ThinkIt
Glede na pravopis ne verjamem, da piješ francoska vina! :D
( by: grammar police)
jodlzi
# 10.05.2015 ob 18:35
V Franciji se moraš voziti ure in ure, da prideš od Bordeauxa do Burgundije, pri nas pa v nekaj urah obredeš cel diapazon vinorodnih okolišev, piješ dopoldne sveži zelen in pinelo v Vipavski dolini, opoldne veliko rdeče v Brdih, večer pa skleneš s štajerskim tramincem.

vmes pa plavcem daš vsaj 500 € za vožnjo v vinjenem stanju ;)

super, špica, d best! samo tako naprej!
mehko koleno
# 09.05.2015 ob 16:57
amorog
V Franciji za normalen denar skoraj da ne moreš piti kvalitetnega vina, kar pa se pri nas še vedno da

---ZE 25 let veliko potujem po Evropi in primerjam,kar je primerljivo.V nakupovalnih srediscih
lahko najdes marsikaj(tudi hrvaska,makedonska,madzarska itd. vina); ne pa slovenskih.
V slovenskih trgovinah pa so nekatera vina drazja kot v tujini svetovno znana vina..
Za 3,5€ sem ze pokusal Côtes-du-Rhône ekoloskega porekla,kar je za slovensko trgovino enostavno znanstvena fantastika.

---Res se je nasploh pri nas v zadnjih 25-tih letih kakovost vina in kultura pitja izboljsala, ampak smo se dalec od tega,da bi ucili najboljse...

--Vsi tisti,ki so danes postali znani po kakovosti vin in prej to niso bili(predvsem anglosaksonskega izvora) so enostavno DOBESEDNO KOPIRALI FRANCOSKI KNOW-HOW na tem podrocju: posadili njihove sorte,uporabili njihovo vinifikacijo itd,.vcasih so celo uvozili enologe,kletarje,sode.Skratka vse,kar se lahko kupi.

--Roko na srce,pred osamosvojitveno vojno, pri nas nihce ni vedel, kaj pomeni beseda sommelier itd.
Dolenjci so pili izboljsani kis(cvicek)in veliko smarnice.Dobro vino pa sta poznali samo Primorska in Stajerska.

--- Iz vseh teh razlogov ,me vedno razburi tipicno slo-razpravljanje,ki nikoli ne temelji na resnicnih dejstvih...

--Nasi vrhunski sportniki vedo ,da se je nujno potrebno primerjati z najboljsimi na svetu,ce hoces vedeti,kje je tvoje mesto na mednarodni sceni .Zal ,se vsi drugi izmikajo temu dejstvu...


.
DrMrrr
# 09.05.2015 ob 13:29
Brez kančka dvoma je pri nas najti vrhunske pridelovalce vrhunskih vin. Tudi kakšnega mimo nabora sicer čislanih in "uveljavljenih" vinarjev. Resnično pa šepa pri nas sistematika. Naši vinarji so preprosto neizkušeni v tem, politike o tem pa tudi ni.

/Slovenska vinska družba ... - teh oz. Brejca pa niti ne dojamem. Kakšna sploh je njegova vloga? In namen? (Zgolj) analiza stanja? Ali pa je to družba, ki bi se naj ukvarjal tudi s trženjem?! In če ne, zakaj vendar ne?!/
jodlzi
# 10.05.2015 ob 18:39
@guliarth: tudi vino ima v zmernih količinah zelo dobre učinke na človeško telo (še najbolj od vsega alkohola)...seveda če je pridelano po čimbolj naravni poti, brez strupenih kemikalij v vinogradu in v kasnejši obdelavi v kleti...
trava pa ima tudi zdravilne učinke, v zmernih količinah seveda...zopet če ni bila špricana med rastjo in sušenjem...

izraba katerekoli droge (poživila, zdravila,...) je za telo slaba in škodljiva...marijana verjetno še najmanj od vseh vendar tudi z njo ni za pretiravat...
por
# 09.05.2015 ob 10:17
Ola, lep uvod v net-surfing! :)
Turboboost
# 27.05.2015 ob 10:46
Ne bom govoril o butičnih vinarjih, sem se pa pred leti pogovarjal z eno večjih slovenskih kleti o izvozu njihovih vin v tujino. Takšnega nezanimanja in arogance še nisem doživel. Vedel sem, da situacija v njihovem podjetju ni rožnata zato me je to še toliko bolj presenetilo. Ko smo s tujimi partnerji poskušali pristopiti k drugem velikem podjetju, pa nismo prišli niti do sestanka, ker so nam že takoj povedali, da jih tujina ne zanima. Še danes ne vem kaj naj si o tem mislim.
mehko koleno
# 12.05.2015 ob 11:45
Samorog

Moder ocak je rekel: Pustimo ja cerkev v vasi...
mehko koleno
# 11.05.2015 ob 18:50
THE BEST OF (FRANCOSKE SORTE) :

GRENACHE (NOIR)
GAMAY
CINSAULT
MERLOT

CHENIN
CHARDONNAY
CABERNET-SAUVIGNON
MALBEC
PINOT NOIR
SAUVIGNON (BLANC)
SYRAH
VIOGNIER

DRUGE SORTE :
BOURBOULENC
CABERNET FRANC
CARIGNAN
CARMENÈRE
CLAIRETTE
COLOMBARD
GRENACHE (BLANC)
GROLLEAU
GROS MANSENG
MARSANNE
MARSELAN
MAUZAC
MOURVÈDRE
MUSCAT
NÉGRETTE
NIELLUCCIO
PETIT MANSENG
PINOT GRIS
ROUSSANNE
UGNI BLANC
TANNAT
SÉMILLON
VERMENTINO

DIDAKTIKA : NOBENA OD TEH SORT NI SLOVENSKEGA POREKLA:
marque
# 10.05.2015 ob 10:34
še dobro, da imam vinarja iz Brd, ki mi dostavi vino, ko ga pokličem... Pa še cena je napram tistim v trgovini več kot ugodna... pa še nobenega glavobola nimaš naslednji dan, če ga preveč popiješ...
pozitivc
# 10.05.2015 ob 08:39
@lupo

Samo ne to okrog govort! Bodo tujci si ga zaželel, pa ga zna za nas zmanjkat! :)
7up
# 09.05.2015 ob 14:23
Fah-q

Tudi pri kmetih lahko kupiš steklenico vrhunskega vina za za 10-15 eur.
Samorog
# 12.05.2015 ob 08:43
mehko koleno
Po vaši analogiji, lahko iščemo vinsko trto tudi v Gruziji. Da se razumeva, nihče ne oporeka Francozom prvenstva na področju sodobnega vinarstva. Si je pa precej strokovnjakov enotnih, da so ti na svojih starih lovorikah nekoliko počivali, in s tem omogočili nekaterim, da so jih prehiteli. Pred časom sem se precej potepal po Franciji, pa tudi brskal po vinskih policah raznih marketov. Večino vina, ki je bilo cenovno primerljivega z našimi (tu seveda izvzemam vinotečno ponudbo), je bilo preprosto zanič. Se pa strinjam z vami, da se kultura pitja vina pri nas šele razvija. A vendar to ne pomeni, da naši vinarji niso dobrega vina proizvajali že prej. Kristančičeva Movia je že za časa "Juge" kotirala precej visoko in ni naključje, da je šlo največ njihovega vina prav za protokolarne zadeve. Kultura pitja vina je pač povezana z množično uporabo. In če ne bomo vzgojili mladeži, da pri vsem skupaj ne gre samo za opijanje, se bistveno ne bo spremenilo. In še nekaj, pred kakšnim tednom sem iz Brd pripeljal 8 kartonov vrhunskega vina, ki so me stali manj kot 250 eur. Nekaj steklenic bo šlo za darila, nekaj pa jih bomo popili mi. Vinar pa naj ostane skrit. Ga ne mislim deliti z vami. ;)
Rolf
# 10.05.2015 ob 16:18
@Cviček je zdravilen!@

Trditev je pravilna vendar zavajujoča.
Vsa vina so namreč zdravilna.
malidelnicar
# 10.05.2015 ob 18:38
Odlično!
domobrán
# 09.05.2015 ob 16:56
God bless USA! Na zdravje.
amauri08
# 09.05.2015 ob 13:22
@fah-q

Živel črni trg!
Guliarth
# 10.05.2015 ob 10:04
Alkohol, prvi ubijalec človeka in razkrajalec družin in zdaj smo ponosni, da izdelujemo slastni in kvalitetni alkohol. Stalin je alkoholiziran pobil 24 milijonov ljudi, Bob Marley jih je toliko in še več z Marihuano združil.
ThinkIt
# 09.05.2015 ob 12:27
Poskuste francosko vino ter za enak denar slovensko, pa boste okusili, kako zadevce stojijo. Tako je,.. Francosko je bolje od drugih.
DE(j)MOKRA(s)T
# 09.05.2015 ob 11:34
Najboljše vino je doma pridelao vino.
ecoboy
# 09.05.2015 ob 10:22
Kako to ,da v top 500 svetovnih vin,ni niti enega Slovenskega,ce naj bi bili taki kot tukaj pisete? (poglejte s gugl).
mehko koleno
# 09.05.2015 ob 10:48
"Slovenija ima - ob Hrvaški in Grčiji - najdaljšo tradicijo vinarstva v Evropi, ki sega še v čas celo pred rimskim cesarstvom. Popolni klimatski pogoji in skrb za tradicionalno proizvodnjo vina rezultirajo v vinih vrhunske kakovosti," piše o naših vinih še ena ameriška (spletna) vinoteka, Sour Grapes.:
BREZ KOMENTARJA...

Spet prepricljiv dokaz o odsotnosti splosne kulture in nepoznavanja zgodovine
ecoboy
# 09.05.2015 ob 10:45
Vino sta Italija in Francija. Vse ostalo je DROBIZ!
ThinkIt
# 09.05.2015 ob 11:54
No roko na srce, ko piješ slovensko vino ter hkrati primerjaš francosko, je francosko nedvoumno boljše. Pa bi rad rekel obratno, sam ko poskušaš, tko je.
Kazalo