Kulinarika
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.0 od 53 glasov Ocenite to novico!
Kanadska odprava si je bila enotna, da Vipavska dolina na tako majhni površini ponuja ogromno. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Guerila je ena od mlajših vinskih kleti, ki si je ob svojih začetkih zastavila butično pridelavo, a je v zadnjih letih tako zrasla, da morajo trenutno zidati novo klet na poti med Planino in Erzeljem. Vina pridelujejo po biodinamičnih zapovedih. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
       Vipavska vrhunska vina:       
 
Burja, Batič, Guerila, Štokelj, Sutor, Saksida, Krapež, Mlečnik, Slavček, Svetlik, Tilia, Pasji rep, Ferjančič, Krapež, Ussai ...
Martin Gruzovin iz Guerile z rosejem (merlot in cabernet sauvignon) - 4 ure maceracije, spontana fermentacija in devet mesecev v inokssodih. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
       Kam na kulinarične užitke?       
 
Gostilna pri Lojzetu (Zemono), Majerija, Arkade-Cigoj, Cejkotova domačija, Rahela, Faladur, Ošterija Žogica, DAM, Pikol, Žeja, Saksida ...
Pri Faladurju se daljše degustacije začnejo z vinom, končajo pa s pivom. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Matej Lavrenčič iz Faladurja. Matej pravi, da domači gostje po navadi posegajo po steklenici lokalnih sort, kot sta pinela in zelen, po medu ali domači kozmetiki, medtem ko tujci svoj nakup po navadi opravijo na podlagi degustacije. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Lardo Jordana Cigoja s kmetije Arkade-Cigoj, domača pogača, karameliziran paradižnik in penina kot dobrodošlica pri Faladurju. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Od rdečih vin je navdušil Krapežev lapor rdeče, zvrst cabernet sauvignona in merlota. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
       Med belimi vini bi gotovo izbral lokalne sorte kot so pinela, zelen in klarnica. Mislim, da so to čudovita vina z izjemno cvetico. Še posebej zelen, ki mu ni para. Dobra rdeča vina niso redkost in vipavski vinarji gotovo spadajo v sam vrh pridelave vrhunskih rdečih vin. Osebno prisegam na eleganco modrih pinotov, ter rdeče zvrsti letnika 2011. Izjemen letnik!       
 Priporočilo Mateja Lavrenčiča, vinoteka Faladur
Sladica, postrežena na krožnikih Hane Karim. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Dodaj v

Vipavska skozi oči tujih turistov - skriti biser tudi po odkritju ameriških medijev

Reportaža z Vipavskega
30. avgust 2016 ob 06:26
Ajdovščina - MMC RTV SLO

"Kaj, šele na sredini smo? Okej, očitno moram začeti odlivati," sklene ena od kanadskih udeleženk vinske degustacije pri Guerili, eni tistih vinskih kleti, ki nosijo ime Vipavske doline v svet.

Kanadska skupina, ena številnih tujih, ki v zadnjem času vse bolj odkrivajo vinorodno dolino, je komaj sledila kopici podatkov, ki jih je absorbirala v tistem popoldnevu, namenjenem spoznavanju tega dela Slovenije in tukajšnjih vin. Od zgodovinskega pregleda, ki je obsegal vse od starih Rimljanov, ki so potovali tu, do socializma in takratnega zadružnega sistema, ki je vinarje gnal v količino, ne pa ravno v kakovost.

Sledil je krajši poduk o lapornati sestavi tal, ki je s podnebjem in idealnim položajem med morjem in vršaci kot nalašč za pridelavo prvovrstnih, visoko mineralnih vin.

"Naši vinogradi, sicer precej mladi, komaj 13 let stari, so med najvišje ležečimi vinogradi na Vipavskem, od leta 2011 delamo vse organsko, biodinamično in ročno," razlaga skupini sommelier Martin Gruzovin iz Guerile, ki zaradi svojih uspehov ravno v teh mesecih med Planino in Erzeljem pospešeno gradi impresivno novo klet.


V Ajdovščino na Pivomanijo, festival craft pivovarn!


Ajdovščina bo v soboto, 3. septembra, gostila festival malih slovenskih pivovarjev. Letos bo v Ajdovščino prispelo rekordno število pivovarjev in odprlo več kot 25 pip različnega točenega piva. V prvih bojnih vrstah bosta, seveda, lokalna težkokategornika Pelicon in Reservoir Dogs.


"Ime Guerila implicira revolucijo – tako na revolucionarno delo v vinogradih kot tudi na tisto revolucijo, ki se nanaša na odkrivanje starih vipavskih lokalnih sort. Revolucija pa tudi v smislu, kako lahko uspeš z malo denarja,"
razlaga Gruzovin, od kod je prišlo ime Guerila. Recept za uspeh, ki bi se ga zlahka uporabljalo tudi v Sloveniji in slovenskem vinsko-kulinaričnem turizmu na splošno.

Vino za michelinke
Tujci, ki v zadnjih letih odkrivajo Slovenijo, so namreč poleg naravnih lepot navdušeni predvsem nad slovenskimi vini in kulinaričnimi presežki, pri čemer pri obojih še posebej cenijo lokalno in avtohtono. Ni naključje, da so Američani od slovenskih sort najbolj nori na rebulo, tržni delež v ZDA pa imajo najvišji Brici. Vipavci svojim tržniško bolj izurjenim sosedom počasi sledijo in se prebijajo vse bolj v ospredje.

Guerili, ki v tujino izvaža približno 35 odstotkov, je letos uspelo tako prodati svojo celotno nizozemsko zalogo zelena, avtohtone vipavske sorte, restavraciji De Leest, ki se ponaša s tremi Michelinovimi zvezdicami. Vipavska vinska klet Burja, za katero stoji Primož Lavrenčič, pa je lani dosegla celo največji skok tujega povpraševanja med slovenskimi vini.

Lavrenčiču sta pri tem nedvomno pomagala dva odmevna članka v ameriških publikacijah – leta 2014 so se pri njem ustavili iz New York Timesa, sledili so jim še kolegi iz revije Travel+Leisure, ki so se po Vipavskem "kotalili" v spremstvu Garretta Oliverja, lastnika uspešne ameriške mikropivovarne Brooklyn Brewery, ki je pri Lavrenčiču celo pustil nekaj svojega piva za zorjenje v Burjinih sodih. Vipavska dolina je z dvema prvovrstnima lokalnima craft pivovarnama (Pelicon in Reservoir Dogs) v zadnjih treh letih poleg vinske postala še pivska velesila.

Odkrivanje oranžnega
Mladi Kanadčani, doma vajeni plačevati po 15 dolarjev za kozarec vina, so približno enako vsoto odšteli za degustacijo Gueriline linije, ki obsega 12 steklenic, od dveh penin (penina Castra in penina rose) prek čistih sort, kot so zelen, pinela, malvazija, rebula in barbera, od maceriranih, t. i. oranžnih različic do bogatih rdečih zvrsti (Cuba).

Čeprav pri Guerili precej pazljivo dozirajo specifična oranžna vina, ki zgolj dopolnjujejo njihovo linijo in ne predstavljajo njenega jedra, pa so bili Kanadčani nad okušenim navdušeni in prav 14 dni macerirana rebula 2010 jantarne barve in kompleksnega telesa je bila tista, ki je romala z njimi na letalo za Novo Fundlandijo.

Med vina vas popelje vinska kraljica
Mimo še dveh boljših vinarjev v tem koncu, Štoklja in Ferjančiča, smo se spustili v dolino in čez reko Vipavo v Ajdovščino, kjer svojo malo zgodbo o uspehu pišeta tudi mlad zakonski par Matej in Neža Lavrenčič, ki sta v obnovljenem starorimskem stolpu v središču mesta pred tremi leti odprla vinoteko Faladur.

Majceni, a simpatični lokal, ki je hkrati degustacijski prostor, vinski bar in butična trgovinica z lokalnimi izdelki, je skupaj s Hišo mladih in mikropivovarno Pelicon praktično edini prostor v Ajdovščini, ki skuša vnesti malo življenja in sodobnih trendov v zaspano mestece. Ne škodi, da pri navigiranju med približno 200-300 etiketami suvereno pomaga nekdanja vinska kraljica Špela Štokelj iz prej omenjene bližnje vinske kleti Štokelj.

"Sem prihajajo ljudje, ki skušajo okušati vina in hrano z dušo," razlaga skupini Matej, medtem ko kanadskim gostom že streže Štrukljevo penino za aperitiv, Neža pa iz kuhinje prinaša koščke domače pogače s Cigojevim lardom, karameliziranim češnjevcem in brizgom lokalnega oljčnega olja.

Pri Faladurju, kjer imajo zgolj dve ali tri mizice, ne izvajajo kulinaričnih čarovnij, kot jih boste deležni pri Tomažu Kavčiču na bližnjem Zemonu, ampak sta se Matej in Neža osredotočila predvsem na učinkovito predstavitev lokalnih surovin in enostavnih krožnikov, ki temeljijo na vipavski tradiciji.

In tudi tujci, še posebej mlajši z omejenim proračunom, se na to očitno dobro odzivajo. Matej pravi, da jih navdušijo oseben, sproščen pristop, uporaba lokalnih surovin, njihova raznolikost in spajanje krožnikov z lokalnim vinom ali pivom, kar ponujajo pri Faladurju, zato po navadi z degustacije odidejo bodisi s steklenico zelena ali pinele bodisi z zavojem slastnega Cigojevega larda iz mangulice, bodisi z marmelado iz Majerije, še ene vipavske vrhunske restavracije.

Kako prepričati domačine?
In čeprav se na kozarčku v Faladurju še vedno največ ustavljajo slovenski gostje, pa je ironično (a precej tipično slovensko), da ima Lavrenčič kljub vneti promociji zgolj in samo lokalnih izdelkov še največ dela s prepričevanjem domačinov. Te sicer skuša privabiti predvsem v zatišnih zimskih mesecih s svojo interpretacijo hitre hrane - torkovimi domačimi sendviči s klobaso, zeljem, ocvirki in pršutom ter četrtkovimi burgerji s pečenimi svinjskimi rebrci, pa tudi z večeri spoznavanja vin in spajanja vina s kulinariko.

Je pa precej hitro Faladur osvojil tuje turiste, Američane, Italijane, Avstrijce …, še posebej po vključitvi v vodič Lonely Planeta. Kanadčani so tisti večer izbrali "Faladurjevo mešano večjo degustacijo", kar pomeni, da so za 30 evrov po osebi dobili pozdrav iz kuhinje, kozarec penine, tri vipavska vina, dve lokalni pivi in pet jedi.

Lavrenčič, ki vino in pivo odlično spaja z nepretencioznimi, a okusnimi krožniki, se odloča po navdihu in tako je za krožnik lokalnih sirov in Cigojevih suhih mesnin (pršut, salama, panceta) izbral Guerilin retro cuvee (2013), belo zvrst pinele, zelena, rebule in malvazije.

Juho iz mlade špinače in kopriv z ocvrtkom, polnjenim z vipavsko albuminsko skuto, je postregel z belim Jebačinom (zvrst malvazije, rebule, zelena) vinske kleti Pasji rep, Krapežev Lapor rdeče (2011), zvrst cabernet sauvignona in merlota, pa je lepo pospremil ješprenjček s še zadnjimi sezonskimi šparglji, špinačo in panceto.

Pivo in polenta
Veliki finale je pripadel pivu, Peliconovemu 3rd Pillu, ki ostaja verjetno najboljša IPA (ameriški stil India pale ale) pri nas. "V Portlandu, ki velja za meko ip, sem poskusil veliko piv tega sloga, a 3rd Pill je še vedno mogoče eden mojih najljubših sploh," vidno uživa v okušenem Tavish, eden od Kanadčanov na degustaciji, ki ga je na Slovenijo navezala ljubezen.

Svetlo, aromatično pivo s štirimi vrstami slada in štirimi hmelji, ki tudi po treh letih ostaja Peliconov najbolj prodajan artikel, je lepo poplaknilo Faladurjevo paradno jed – nadvse okusno kremasto polento z ocvirki, pršutom, žajbljevim maslom in domačo smetano, ki smo jo pridno zalivali z jogurtom.

Degustacijo je zaokrožil rose Lepe Vide in bezgova kremna pita z meto, jagodami in borovnicami, postrežena na keramičnih krožnikih še ene prodorne mlade domačinke, oblikovalke Hane Karim, namesto kave pa je Lavrenčič v kozarce natočil Peliconov Coffee Stout.

Faladur je sicer mala zgodba, ki svoj uspeh gradi počasi in ki bi morda v Ljubljani morda celo še bolj cvetel, a dejstvo je, da Sloveniji oz. posameznim slovenskim regijam pri grajenju svoje turistične identitete manjkajo prav taki lokalni projekti, ki bi dovolj jasno ter z dovolj znanja in navdušenja predstavili tisto najboljše, kar premore okolje in sezona. Tujci to znajo prepoznati, čas je, da še sami.

Guerila - Planina 111, Ajdovščina
Faladur - Lokarjev drevored 8, Ajdovščina (odprto vsak dan)

Kaja Sajovic, Kaja.sajovic@rtvslo.si
Prijavi napako
Komentarji
MaBoZe1x
# 30.08.2016 ob 07:48
@mihaing
Vsi pač niso za vse. Kako lahko pričakuješ vinarja, v osnovi kmeta, da bo obvladal svoj poklic, poleg pa še računovodstvo, birokracijo, marketing. In slednje očitno znaš ti, ki meniš, da je računalnik in telefon vse kar rabiš za "se stržit". Mogoče pa lahko priskočćiš na pomoč-verjemi, da te bodo vsi veseli.
nikoli
# 30.08.2016 ob 08:26
Zahodnjaki so vedno presenečeni. Pod vplivom večdesetletne hladne vojne mislijo, da na vzhodu Evrope nikoli ne sije sonce. In da je preko nekdanje železne zavese (ne mislite si, da Juga po za njih ni bila na "drugi strani") leži sneg med 1. oktobrom in 15. aprilom.
mikha
# 30.08.2016 ob 07:39
Brda so lepa, vendar Kras, predvsem od Stanjela proti Vipavi, pa Vipavski kriz... Ko se bo to podrocje izstrelilo v vinsko in turisticno sceno....cista zmaga.
Remix
# 30.08.2016 ob 08:09
Imam srečo, da živim v Vipavski dolini, zraven imam pa še Brda. Prelepi kraji z vrhunsko ponudbo vin in jedi.
Olympic1
# 30.08.2016 ob 07:50
Kmalu bo še prekmurska ravnina skriti biser.
nocoment78
# 30.08.2016 ob 08:17
Supr clanek, supr slike !!!!
Celjan27
# 30.08.2016 ob 08:10
Brda so zame najlepsa slovenska pokrajina...lepo vzdrzevane hise, brez zivo rumenih/zelenih/vijolicnih odtenkov, lepe ceste, vse urejeno kot iz skatlice. Plus pa se izjemno prijazni ljudje.
LukaSol
# 30.08.2016 ob 10:13
Gorila zate je vino predvsem alkohol,za nekatere pa bistveno vec kot to.
por
# 30.08.2016 ob 23:21
tolk ste pametni, da vas je veselje brat.

Vsak kmet v vipavski dolini zna italijansko in angleško.
Vsak boljši kmet izvaža.
Vsak odličen vinar je že kaj prodal čez lužo.
Amerikanci (Napa Valley) so tudi že premagali Francoze v vinih.
Objektivno se ne da določiti najboljšega piva/ vina.
Vipavska nima samo vina, je vrt bivše avstroogrske, ogromno sadja, mediteranske hrane.

Če se znate vpisati na MMC še ne pomeni, da si kle gor ne boste delali sramote, haha.
axis
# 30.08.2016 ob 09:13
manuchao, ti bi verjetno zgradil še starejšega kot je rimski, a ne?

Faladur ne funkcionira tako kot bi od njegovega poslanstva pričakoval, hvala bogu, da so se odločili za primerno pomočnico, mihaing ( upam, da ing ne pomeni inženir), marsikateri vip. vinar bi lahko s teboj komuniciral v angleškem, italijanskem in francoskem jeziku, svahili malo težje , res mogoče samo 50 besed.
nuLanuLa
# 30.08.2016 ob 14:55
Za lahko noč bi jim lahko še kakšen đoint domačice zvili :))
Peacemaker
# 30.08.2016 ob 09:03
Naj se stajerci kaj naucijo. ;)
mrp
# 30.08.2016 ob 08:38
slika 39 - najbolj ponesrečeno ime za vino?

drugače pa ne kritiziram - pohvalno Vipavska!
melanholik
# 30.08.2016 ob 23:41
Veza,
Tvoj zadnji post je zgovoren. Tam gor je dejansko lepo, ampak turistu pa Trnovski gozd ne ponuja dobesedno ničesar. Lahko gre gor na sprehod. Ledena jama? Ja, je. Ampak a je karkoli urejeno? Dajmo no. Smučišče na Lokvah? Ah, to je smešno. Predlagaj povprečnemu turistu, da bi svoje zimske počitnice preživel tam gor, to bo krohot. Skakalnica na Predmeji? Dajmo no.
Se strinjam, da potencial je. Ampak v takem stanju pa mislim, da se res nimamo s čim hvalit.
keka77
# 30.08.2016 ob 12:24
Golden sky, tudi o temu se je ze pisalo.. Pa kaj je z vami ljudje, kaj vas toliko moti vino? Zakaj ne se bi pisalo o temu? Kolikokrat se peljete skozi Vipavsko dolino, a je mozno zamenariti vse te vinograde, ki se jih vidi levo in desno in zamolcati nekaj kar je tam tradicija, trdo delo in pri marsiketeremu tudi uspeh pri nas in v tujini, kar je nenazadnje tudi reklama za celotno Vip. dolino in posledicno potegne za sabo se ostale zadeve... ( vino-hrana-nastanitve-prosti cas-kultirnozgodovinske znamenitosti)
K_ris
# 30.08.2016 ob 09:17
Guerilla (Cuba, rose, zelen, pinela) in Ferjančič (Fino belo, pinela, zelen), sta zame v ožjem vrhu slovenskih vinarjev.
Peliconov 3rd pill pa bi tudi uvrstil na sam vrh slovenskih piv (ostalo, kar sem od Pelicona sprobal; Yes boss! in Out of China pa je žal za moj okus le povprečno)
Beriinčudi
# 30.08.2016 ob 09:04
mihaing
Zanimivo......zgolj dva stavka in nam je že jasno, da nimaš pojma
dunbar
# 30.08.2016 ob 13:52
Turistični produkt mora imeti nosilca identitete in če to ni vino v primeru Vipavske doline, potem pa res ne vem, kaj je...
nogax
# 30.08.2016 ob 10:18
Moja nona in nono sta živela na robu Vipavske doline pod Krasom in sta vedno pravila da so Kraševci veliko prijaznejši kot Brici hehe. Zame je celotna Primorska najlepši del Slovenije vedno rad tja zahajam.
mihaing
# 30.08.2016 ob 07:35
Dejansko se v svetu pojavlja ogromna potreba po kakovostnejših vinih, saj so USA, Kanada, Kitajska bolj kot ne zahojena kar se tiče te panoge. A naši vinarji ne znajo drugega kot jok in na drevo, kot pa vzeti v roke računalnik in telefon ter se stržiti. Je hudič, ko vinarji ne znajo osnovnih prodajnih veščin ter 50 besed tujega jezika. Enako velja za kmetovalce. Žal, danes novi traktor ni več dovolj.
veza
# 30.08.2016 ob 23:27
In pozabili so Trnovski gozd, ki je krona vsega skupaj, tam lahko v najhujši vročini najdeš hladno senčico v objemu ogromnih smrek in bukev, in to po pol ure vožnje iz recimo Ajdovščine, kaj vse bi na takem terenu zgradili recimo Avstrijci, zgradili bi udobne sanatorije in podobne zadeve, pa saj je tudi Postojnska jama blizu in Idrija za vogalom...
Na Vojskem imajo nogometno igrišče prav zraven gostišča, pa na Lokvah smučišče in Ledeno jamo, kolesarje čakajo lepe makadamske ceste, pozimi se spremenijo v tekaške proge, v Tihi dolini na Gori je smučarska skakalnica, ni da ni...
josh k.
# 30.08.2016 ob 21:07
marinaio

Čudno, mi smo se imeli super, odlična hrana in zelo prijazni. Presežek.
goldensky
# 30.08.2016 ob 12:17
V bistvu se mi zdi žalostno, da se Vipavsko dolino povezuje le z vinom. Veliko več uspeha bi imeli, če bi se jo povezovalo z neverjetno naravno in kulturno dediščino, športnimi aktivnostmi ipd.
praetor
# 30.08.2016 ob 09:38
Dober članek, bravo. Rad berem članke K.S.
manuchao
# 30.08.2016 ob 09:06
Faladur je v stolpu ki pa ni vodni ampak rekonstrukcija ( slaba) rimskega stolpa.
iwe
# 30.08.2016 ob 16:34
Zatorej prijatli!
Dejmo ga, ne glejmo ga! :)
J€Z€N
# 30.08.2016 ob 14:58
Sam da je en z brado na sliki. V vseh reklamah en z brado.
marinaio
# 30.08.2016 ob 14:05
Majerijo toplo odsvetujem! Neprijazni, vzvišeni, povprečni za tako visoko ceno itd.
Olympic1
# 30.08.2016 ob 13:57
Naravna dediščina? Šport? Lepo prosim. Vino potem pa daleč nič.
Olympic1
# 30.08.2016 ob 13:52
Celjan27, vse lepo in prav, dokler se ne specas z briko.
veza
# 31.08.2016 ob 17:30
melanholik
# 30.08.2016 ob 23:41

Veza,
Tvoj zadnji post je zgovoren. Tam gor je dejansko lepo, ampak turistu pa Trnovski gozd ne ponuja dobesedno ničesar.


imaš prav, mi smo deželica neokritih možnosti in potencialov in če ne bi bilo kriz in vojn po svetu, nihče ne bi sploh naključno prišel k nam...
veza
# 30.08.2016 ob 23:04
Mineštre, jote, enolončnice skratka, to se premalo poudarja, lahko daš zraven malo nedimljene pancete, božansko...
Za predjed pršut in domač kruh, in ne nekih šalala novotarij, pa domače sorte vina, pivo ne vem, od kje prihaja, domače pač ni...
In tudi pred Rimljani so tu živeli ljudje, pa dajte se malo poučiti o zgodovini...
veza
# 30.08.2016 ob 22:07
Najpomembnejše niso napisali, na Krasu, v Vip. dolini in v Brdih lahko sušiš mesnine na burji, ni treba da jih prekajuješ, brez dima ja meso dosti bolj zdravo, druga prednost je raznolikost zemlje, od laporja do tere rose na Krasu in različnih liovnato- kamnitih terenov, obeta se tudi drobljenje gmajn in saditev oljk in vinske trte na grušču...
Predno same Vip. doline so pa tudi velika temperaturna dnevna nihanja v času, ko grozdje zori, včasih so razlike tudi 20 stopinj Celzija...
Drugače pa zaenkrat nimajo turisti kaj početi v Vip. dolini, razen če so hazarderji, za te je dobro poskrbljeno...
keka77
# 30.08.2016 ob 14:25
Dunbar, natanko tako.. A se o Gorenjski pise v kontekstu vina? Povsem jasno zakaj ne..
elGoyc
# 30.08.2016 ob 11:08
Vsi pač niso za vse. Kako lahko pričakuješ vinarja, v osnovi kmeta, da bo obvladal svoj poklic, poleg pa še računovodstvo, birokracijo, marketing. In slednje očitno znaš ti, ki meniš, da je računalnik in telefon vse kar rabiš za "se stržit". Mogoče pa lahko priskočćiš na pomoč-verjemi, da te bodo vsi veseli.

Povsem enako, kot se danes pričakuje od vsakega privatnika, ki je po osnovni izobrazbi recimo kovino-strugar, da obvlada vse te stvari oz. najame ali zaposli nekoga, če hoče s svojimi izdelki pokukati izven območja bivše juge.
Dober vinar mora obvladati svojo obrt, to je osnova, a brez dobre marketinške zgodbe in aktivega trženja izven Slovenije, ne bo nikoli uspešen (to sicer velja za večino izdelkov).
kromo-som
# 30.08.2016 ob 10:04
A Vipavska dolina res nima drugega kot samo vino?
melanholik
# 30.08.2016 ob 17:12
elGoyc

# 30.08.2016 ob 11:08
Prijavi neprimerno vsebino Vsi pač niso za vse. Kako lahko pričakuješ vinarja, v osnovi kmeta, da bo obvladal svoj poklic, poleg pa še računovodstvo, birokracijo, marketing. In slednje očitno znaš ti, ki meniš, da je računalnik in telefon vse kar rabiš za "se stržit". Mogoče pa lahko priskočćiš na pomoč-verjemi, da te bodo vsi veseli.

Povsem enako, kot se danes pričakuje od vsakega privatnika, ki je po osnovni izobrazbi recimo kovino-strugar, da obvlada vse te stvari oz. najame ali zaposli nekoga, če hoče s svojimi izdelki pokukati izven območja bivše juge.
Dober vinar mora obvladati svojo obrt, to je osnova, a brez dobre marketinške zgodbe in aktivega trženja izven Slovenije, ne bo nikoli uspešen (to sicer velja za večino izdelkov).

V ozadju vsega tega pa je popolna zabloda sodobnega sveta a vsemogočnosti privatne iniciative in o privatnikih kot o bogovih, ki so zaslužni za vse dobro tega sveta. V resnici je model absolutnega privatništva in samostojnega podjetništva eden od najbolj neučinkovitih možnih, ki pomeni strahovito prekrivanje številnih aktivnosti in popolnoma neracionalno organizacijo gospodarstva. Ampak ne, najprej je bilo treba uničit vse velike sisteme, potem pa se čudit, da biti dober na svojem področju ne zadošča.
GORILA
# 30.08.2016 ob 11:34
@LukaSol
v članku se opevata vino, ki je alkohol, in tudi pivo, ki je tudi povsod zaveden kot alkohol (2. člen Zakona o omejevanju alkohola: ''Alkoholna pijača je po tem zakonu vsaka pijača, ki vsebuje več kot 1,2 volumenskih odstotkov alkohola, žgana pijača pa je tista alkoholna pijača, ki vsebuje več kot 15 volumenskih odstotkov alkohola'')....in obema se v tem članku dela (brezplačna!) reklama!

Veš, saj zame 2 mrzla piva na fuzbalu tudi nista alkohol ampak veliko več, pa jih vseeno ne dobim!
veza
# 01.09.2016 ob 22:00
Ja, na divjačino sem čisto pozabil, tudi to imajo pri Abramu...
veza
# 01.09.2016 ob 21:59
Če pa greš na Nanos k Abramu, potem boš užival v preprosti hrani, domači, brez zmišljotin in še nasitil se boš, Božo lahko kupi vse te dolinske fantaziste...
@twwwter
# 30.08.2016 ob 23:05
"...Guerila je ena od mlajših vinskih kleti, ki si je ob svojih začetkih zastavila butično pridelavo, a je v zadnjih letih tako zrasla, da morajo trenutno zidati novo klet na poti med Planino in Erzeljem..."

Kdo jih pa sedaj sili v kvantiteto, ko ni več tistih socialističnih zadrug?

Brez ideologije pač ne gre.
yyyeb
# 30.08.2016 ob 21:38
hrana in pijača ni dovolj da se prevozim 100km
kromo-som
# 30.08.2016 ob 10:06
Zakaj se nihče ne spomni, da bi proizvajal grozdni sok? Recimo z 1-2% alkohola največ.
manuchao
# 30.08.2016 ob 09:22
Bravo K.S. za popravek
manuchao
# 30.08.2016 ob 09:21
axis , praši Atilo the huna
trilko
# 30.08.2016 ob 08:40
Kaja, a to objektivno trdiš, da je 3rd pill najboljše slovensko IPA pivo? :))
Bendit
# 30.08.2016 ob 08:53
Nepretenciozno, a tko?
magjack
# 30.08.2016 ob 08:56
z domacini ima vec dela? In nad tem se pritozuje? Ja kdo pa mu naj pamet soli, Americani?? Potem lahko zacne kar s ketchup sorto....
briso
# 30.08.2016 ob 07:25
ajej.... kolk besed....
GORILA
# 30.08.2016 ob 09:51
...kakšna hvala alkoholu!
...moram še pod rubriko zdravje pogledat, če se je kaj spremenila zdravstvena paradigma, pa je objavljena kakšna zastonj reklama za kakšnega pridelovalca špinelov!
Kazalo