Kulinarika
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.8 od 25 glasov Ocenite to novico!
Kulisa dogodka - renesančna vila Vipolže v Brdih. Foto: Damijan Simčič
Marjan Simčič je navdušil s svojo zorjeno, strukturno rebulo. Foto: Damijan Simčič
Ikona med vinarji - Joško Gravner z Oslavja. Foto: Damijan Simčič
Povabilo na masterclass je dobilo okoli 45 novinarjev, v veliki večini tujih. Foto: Damijan Simčič
Na pokušnji so postregli 13 rebul, razdeljenih na sveže, zorjene in dolgo macerirane. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Andrew Jefford, prvo pero Decanterja, se ni ločil od svoje tipkovnice. Foto: Damijan Simčič
Namen dogodka je bilo tujcem promovirati tako rebulo kot Brda sama. Foto: Damijan Simčič

Dodaj v

Vsi odtenki rebule ali kako se tujcem trži vino

Prvi mednarodni masterclass rebule v Brdih
5. september 2017 ob 07:15
Vipolže - MMC RTV SLO

Počasi se ponavljamo, a treba je priznati, da so Brici resnično mojstri v samopromociji, kar so spet dokazali z dogodkom, ki je v Vipolže pritegnil nekatera največja imena med vinskimi poznavalci.

Govorimo o prvem mednarodnem masterclassu (mojstrski degustaciji, bi lahko prevedli) rebule, sorte, ki morda najbolj zaznamuje Goriška brda, hkrati pa jih povezuje z italijansko stranjo meje.

Organizatorji so zadevo zastavili res velikopotezno, a hkrati povsem butično, in v Brda pripeljali številčno, 30-člansko odpravo tujih novinarjev, med katerimi sta bila tudi direktorica revije Wine & Spirits in prvo pero slovitega Decanterja, Andrew Jefford, ki velja za enega najpomembnejših vinskih kritikov na svetu. Slovenskih novinarjev je bilo za vzorec, pa še ti so imeli vstop samo s posebnim vabilom, zunanjih gostov sploh ne, nevarnosti, da bi dogodek zdrsnil v še en razpuščeni vinski festival, pa ni bilo.

"Želeli smo, da svetovni pisci spoznajo, kakšen je naš teritorij in zakaj je teritorij tako pomemben tudi pri vinskih zgodbah," je pojasnila direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec, ki je dogodek pod naslovom "Brda - Home of rebula" (Brda - dom rebule) organizirala skupaj s 13 sodelujočimi vinarji, z njim pa so skušali svetovnemu trgu približati tako sorto kot regijo samo.

Rebula - trpežna in vsestranska
(Dolg) dan v renesančni Vili Vipolže, ki je po prenovi kot nalašč za take dogodke, se je začel s poglobljeno predstavitvijo zgodovine rebule, za katero je poskrbel publicist Tomi Gomišček, ki je zbrane popeljal vse v srednji vek, ko se v zapisih v Brdih pojavi prva omemba rebule.

Ta sorta je bila prvo naše vino, ki je šlo v svet (leta 1862 na sejem v London), zato je pravično in se spodobi, da je po desetletjih kar majčkene zapostavljenosti prav dolgoživa, trpežna in vsestranska rebula danes tista, ki jo Brici najuspešnejše tržijo v svetu. In tista, ki morda najlepše izkazuje briški terroir, tako edinstven s svojo vpetostjo med Alpe in Jadran.

Pomen terroirja, skupka podnebnih in zemeljskih razmer, je zbranim predstavil dr. Denis Rusjan z Biotehniške fakultete, ki je z razdeljevanjem darilnih fosilov med dame v občinstvu poskrbel, da so si vsi zapomnili lapornato sestavo tal, na katerih uspeva rebula, z nazornimi grafi pa, da so Brda vsaj v eni postavki krepko pred drugimi vinskimi pokrajinami - v hektarjih trt na prebivalca. Bordeaux in Toskana se lahko skrijeta.

Med 13 vinarji tudi Gravner in Radikon
In potem se je začelo zares - z degustacijo 13 rebul 13 vinarjev, med njimi tudi velikega Joška Gravnerja, ki so ga za to priložnost v spremstvu svoje hčerke Mateje Gravner izbezali z Oslavja. Že samo njegova navzočnost je celotnemu dogodku dajala težo, njegovo v gruzijskih amforah zorjeno rebulo 2009 pa se je srkalo še posebej slovesno. Škoda samo, da med udeleženci ni bilo še Movie (kljub temu, da je bil Aleš Kristančič sprva napovedan) in Aljoše Jakončiča z redno visoko ocenjeno rebulo Carolino.

Degustacija, ki jo je povezoval prvi someljer Slovenije, Gašper Čarman iz Evina, vodil pa svetovni someljerski prvak iz leta 2010 Luca Gardini, je bila razdeljena na sveže, zorjene in macerirane rebule. V prvi skupini so se predstavili Dolfo, Jermann, Medot, Ščurek (vsi 2016) in Zanut (2015), pri čemer je spodaj podpisano najbolj prepričal vzorec zamejskega velikana Silvia Jermanna z elegantnimi aromami citrusov in bele breskve.

Sledile so polne, aromatične rebule, ki jim je zorjenje v lesu dalo karamelne in vaniljeve note - rebula Opoka Marjana Simčiča, čeravno težavni letnik 2014, je takoj navdušila in pustila velik vtis. Osem mesecev v 4.000-litrskem hrastovem sodu in 11 mesecev v 500-litrskih lesenih sodih ji daje zaokrožen, skoraj meden pookus, hkrati pa ohranja svežino in sadnost. Nič kaj dosti ni zaostajala malce kompleksnejša rebula 2012 Simčičevega soimenjaka Edija Simčiča, ki je nekatere celo še bolj prepričala. Četverico sta zaokrožili rebula Bagueri (Klet Brda, 2013) in rebula Epoca (Ferdinand, 2007).

Pika na i z gala večerjo
Za mnoge najbolj pričakovana je bila tretja serija rebul s podaljšano maceracijo (dosledno so se izogibali izrazu "oranžnih") z Gravnerjem in Radikonom v prvih bojnih vrstah. Prvi vzorec je bil lepo presenečenje, rebula Brda, letnik 2014, mladega vinarja Kristiana Kebra z italijanske strani Brd, sicer sina Edija Kebra. Sledila je Erzetičeva amfora belo (2011), preden je Saša Radikon predstavil enega vzorčnih primerkov dela svojega žal lani pokojnega očeta Stanka - 13 let staro rebulo jantarste barve ter kompleksnih citrusno-mineralnih okusov in dolgega pookusa. Živo vino. Kot je bila tudi Gravnerjeva rebula 2009, izjemno, dovršeno vino, ki vsem amforičarjem in maceratorjem postavlja lestvico visoko, visoko.


Penin na masterclassu ni bilo, prav tako predikatov ne, pa čeprav boste v Brdih našli izvrstne primerke obeh, kar samo potrjuje, kako zelo univerzalna sorta rebula je. Smo pa imeli zbrani po prigrizkih, za katere je poskrbel kuharski mojster Tomaž Kavčič z Zemona, priložnost poskusiti še kar nekaj vzorcev vseh predstavljenih vinarjev, vključno z Gravnerjevo rebulo 2003, ki jo je Mateja Gravner točila iz magnuma.

Vse to pred galavečerjo, ki so jo uvedle rebuline penine, od Dolfovega Spirita do Medotovega 48. Za kulinarični del je ponovno poskrbel Kavčič, ki je letos prevzel kuhinjo Vipolž, izbrani vinarji pa so točili velike letnike briških rebul - 2006, 2009, 2011 in 2013.

Da je bil celoten dogodek res zadetek v polno, dokazujejo tudi odzivi tujih novinarjev, med drugim hrvaške eno-kulinarične avtoritete, Davorja Butkića iz Kulta Plave Kamenice, ki je zapisal, da je bil prvi mednarodni masterclass o rebuli "najboljša vinska manifestacija, kadar koli organizirana na širšem območju", ki da je postavila "popolnoma nove, izjemno visoke standarde za vse vinske dogodke v tem delu Evrope".

Kaja Sajovic, kaja.sajovic@rtvslo.si
Prijavi napako
Komentarji
Peacemaker
# 05.09.2017 ob 08:34
Lepo... vsaka cast za koncept in idejo...

Ce pomislim, da je nona pred 15 leti za drobiz prodala hiso in vinograd v Brdih me kar strese...
Herr Flick
# 05.09.2017 ob 08:18
Draga K.S!

Kot se ti je zapisalo - "Slovenskih novinarjev je bilo za vzorec, pa še ti so imeli vstop samo s posebnim vabilom, nevarnosti, da bi dogodek zdrsnil v še en razpuščeni vinski festival, tako ni bilo.", gre sklepati, da vinski dogodki zdrsnejo v razpuščenost zaradi prevelikega števila slovenskih novinarjev.

BRAVO!
Peacemaker
# 05.09.2017 ob 08:56
Znanstvene študije namreč kažejo, da ljudje nismo sposobni ločiti med različnimi vini, kaj šele med letniki, vrstami pridelave itd. - kar je logično, glede na to, da je naš primarni čut vid.

No ja...nisem strokovnjak...ampak kaksne namizno rdece bi pa znal locit od ene fajn buteleke. ;)
dude
# 05.09.2017 ob 10:35
Industrija vrhunskega vina je priblizno na istem intelektualnem nivoju kot 'fashion industry'.
Ampak dobro, ce ljudje hocejo zapravljati denar, da bodo pili namisljeno 1 procent boljse vino - je dobro, da tudi Slovenci kaj potegnemo iz teh bedarij.
GeorgeB
# 05.09.2017 ob 08:42
Dobra poteza...
ivod
# 05.09.2017 ob 08:25
kar je res... je res :)
Herr Flick
# 05.09.2017 ob 09:45
@K.S. - dober popravek :)

@tureavanture: "slabe" sorte? Neka nova ampelografska kategorija torej....
Remix
# 05.09.2017 ob 09:18
@tureavanture

tu si pa krepko udaril mimo. brici dobro prodajo vino in ne tako poceni kot ti praviš, in čene drugega ga prodajo Kleti Brda, ki so največji izvoznik vina v Sloveniji.
v navadnih trgovinah (spar, mercator) dobiš npr od simčiča (tistega ki ni tako slaven) nekakovostno vino za zelo poceni. to je zato, ker se je odločil proizvajat ogromne količine ne glede na kakovost, in ne boš verjel, proda ga toliko da ima zelo veliko dobička.
to da mečejo vn vinograde ni res, pojdi po brdih in boš videl da se delajo terase za vinograde. mečejo zgolj tiste, ki jih je narava uničla in so se odločli vzgojit boljše trte.
soc
# 05.09.2017 ob 09:01
@blue_house
Znanstvene študije??? Tisti, ki o vinih nimajo pojma, verjamejo resnično v vsako novičko ustreznih fake news. Celo ti kot popolni laik bi verjetno takoj spoznal razliko med sauvignonom in šiponom ali merlotom in modrim pinotom, tudi v črni čaši. Ter dolgo macerirano rebulo iz amfore od sveže iz inoksa. Poskusi. Pri zaznavi vina sodelujejo vsi čuti!
cairns
# 06.09.2017 ob 21:15
GORILA
..vsak teden reklama za alkohol na RTV!

Nič ni narobe s promocijo pivske kulture, ki je na žalost pri Slovencih na zelo nizki ravni. Promocija vina, še posebej vrhunskega je nekaj pozitivnega. To prinaša Sloveniji veliko denarja in ugleda v svetu.
Mene moti nekaj drugega.
Brihte bodo že pogruntale kaj.

P.S.
Letošnji letnik bo zelo dober.
rokers
# 06.09.2017 ob 12:23
dude..bravo! Ku vse sedaj se prodaja skupaj z zgodbo: razlika je v tem kako znaš povedat, oblikovat, prelepit, našminkat. Seveda so bolj in manj kvalitetna, ampak se mi zdi prav žalostna, da kdo kupi vino za 1.000eur in hkrati se zgraža nad revščino in neenakostjo na svetu. Zmernost..pa sej ne pijemo scavnice tisti ki ne kupujemo Kristančiča in ne jemo le dunajca s pomfrijem tisti ki ne hodimo k Roševi.. Pač imamo Rolexe in Versaceje v vseh branžah in vsak se zmišljuje, da je to to! Kapitalizem je prodajanje zgodb in mogoče je prav tako, kajti delo rok ni niti najmanj več tako vredno kot opletanje z jezikom (z razlogom)
Ehehe
# 05.09.2017 ob 07:48
https://youtu.be/AqTwGGvT8YY
cairns
# 06.09.2017 ob 21:19
Herr Flick
Draga K.S!
Kot se ti je zapisalo - "Slovenskih novinarjev je bilo za vzorec,


S tem stavkom je samo hotela povdariti svojo mega pomembnost ker so jo povabili na ta ekskluzivni dogodek.
Naj rajši še naprej poroča o dogajanju v tujini kar pomeni hvaljenje wikomen gibanja in anfita horde ter šimfanje čez Trumpa.
soc
# 06.09.2017 ob 13:48
@dude
Hvala za odlično potrditev moje pisarije z druge strani. Namišljeni užitek, status... Burkina Fasa.
dude
# 05.09.2017 ob 22:37
@soc
Mislim, da samo ne razumes poante. Ljudje za rolexe placujejo 10k evrov. Pa ceprav dobis odlicno uro za 400 evrov. Ali pa das 800 - 1000 evrov in imas res vrhunsko. Podobno je z vinom. Le, da pri vinu ali hrani ljudje tezje priznajo, da pri vsej stvari ne gre resnicno za kvaliteto, ampak kupovanje namisljenega uzitka oz. gre kar za status. Udelezenci takih dogodkov se imajo za sofisticirane - nasproti plebsu - ki naj bi se, kot pravis tudi ti, nalivali s poceni pirom in jedli dunajce. Larifari.
kingestone
# 05.09.2017 ob 12:11
aleksandra bohinca ni bilo?

btw, tudi francozi in ostali največ prodajo najcenejša vina. na tem se služi in teh je z naskokom največ.
dragih vin je samo za vzorec v celotni svetovni pridelavi.
tureavanture
# 05.09.2017 ob 10:04
"tržno nezanimive" sorte, če ti je ljubše
tureavanture
# 05.09.2017 ob 09:29
Remix, sem večkrat tedensko v brdih, tako da priporočam tudi tebi kakšen obisk več.
Upam da se zavedaš, da je vseh tukaj omenjenih vključno s tvojim simčičem okrog 10% pridelovalcev vina v brdih. Največ je še vedno domačih proizvajalcev, ki jim je edina možnost zaslužka od trte da peljejo grozdje v klet. Večletna zamuda pri plačilu in mizerna cena odkupa pa je realnost briške kleti še dandanes, kljub dobremu imenu v javnosti.
blue_house
# 05.09.2017 ob 08:59
Peacemaker

Težko, glede na to, da 'profesionalni' preizkuševalci vin niso sposobni ločiti med rdečim in belim vinom.

In 2001, researcher Frédéric Brochet invited 54 wine experts to give their opinions on what were ostensibly two glasses of different wine: one red, and one white. In actuality, the two wines were identical, with one exception: the "red" wine had been dyed with food coloring.

The experts described the "red" wine in language typically reserved for characterizing reds. They called it "jammy," for example, and noted the flavors imparted by its "crushed red fruit." Not one of the 54 experts surveyed noticed that it was, in fact a white wine.
soc
# 05.09.2017 ob 13:49
Kot vedno pri tovrstnih temah K.S. z žalostjo ugotavljam, da je po komentarjih sodeč delež ljubiteljev res dobrega vina (in ne nalivanja z alkoholom ob burgerju, čevapih ali dunajcu) na Slovenskem precej podoben tistemu v Burkini Faso...
RJSlo
# 05.09.2017 ob 13:08
No ja. Vsaj nalepke na steklenicah so zamenjali. Včasih so bile "nazgravžne" rumene barve. Kar strese me, ko se spomnim.
Herr Flick
# 05.09.2017 ob 12:53
@tureavanture - "tržno nezanimive" sorte, če ti je ljubše...to pa so po tvojem katere in za kateri del sveta?
tuintam
# 05.09.2017 ob 10:47
Popravek: ... Ko ne bi bilo treba ...
tuintam
# 05.09.2017 ob 10:46
Lahko bi seveda rekli, da je šlo za mednarodno promocijo. Jo ne bi bilo treba usekati po ostalih... Vipolže so res lokalna zadeva, a obnovljene na konto cele Slovenije; slovenske, upam.
leond
# 05.09.2017 ob 09:40
@tureavanture; to je pač dejstvo. Odpeljati grozdje v klet in čakat na tistih nekaj €. Žal je v Slo to že folklora. Kmetje vseh vrst se obnašajo kot njihovi kolegi v tujini. Prodajati skušajo velike količine, samo en problem je z našimi kmeti. So v povprečju nekje 100X manjši od kolegov v tujini, zato se ta način poslovanja pač ne izzide. Res pa je, da je to tudi najenostavnejše narediti.
Jazst2
# 05.09.2017 ob 09:34
Tureavanture - to pomeni samo to, da pač ne znajo. Ne pa da ni možno.
balrog
# 06.09.2017 ob 07:15
elegantne arome citrusov in bele breskve ..., a to s preprostimi besedami pomeni, da je bilo vino sicer pitno, a kislo, ker je bilo narejeno še iz nezrelega grozdja ?
tureavanture
# 05.09.2017 ob 08:59
Peacemaker, ne sekiraj se preveč, brici še dan danes mečejo vinograde ven. Slabe sorte, večje zanimanje za oljke/sadje, slaba odkupna cena grozdja, pa še to zamuja po 3 leta.
V kolikor nimaš vse vrhunskega (trto, pridelavo, trženje, lastno znanje) kaj več kot 1.5 na liter ne boš prodal.
soc
# 05.09.2017 ob 08:54
Kdaj pa je Andrew Jefford prhitel Stevena Spurrierja na neuradnem statusu prvega peresa Decanterja? Uradno pač to ostaja Amy Wislocki.
blue_house
# 05.09.2017 ob 10:54
dude

Vinska industrija je na nivoju alternativne medicine. Bo pa vsak Slovenec seveda trdil, da loči bio paradižnik od ne bio, cviček od 'sauvignona 1987'.
nikoli
# 05.09.2017 ob 10:30
Vino je eno veliko nakladanje "zgodb" brez vsake pametne vsebine.
Lahko bi rekli, da je esenca modernih časov.
blue_house
# 05.09.2017 ob 08:53
Zanimivi smo homo sapiensi, tržimo nekaj, kar sploh ne obstaja.

Znanstvene študije namreč kažejo, da ljudje nismo sposobni ločiti med različnimi vini, kaj šele med letniki, vrstami pridelave itd. - kar je logično, glede na to, da je naš primarni čut vid.

http://io9.gizmodo.com/wine-tasting-is-bullshit-heres-why-496098276
GORILA
# 05.09.2017 ob 08:53
...vsak teden reklama za alkohol na RTV!
Kazalo