Svetilnik, ki ga je bilo mogoče ob lepem vremenu videti tudi 160 kilometrov daleč, velja s svojo tridelno strukturo za eno največjih tehničnih stvaritev starega sveta. Foto: AP
Svetilnik, ki ga je bilo mogoče ob lepem vremenu videti tudi 160 kilometrov daleč, velja s svojo tridelno strukturo za eno največjih tehničnih stvaritev starega sveta. Foto: AP

"Člani stalnega sveta za egiptovske antične umetnine so potrdili stari projekt, ki ga je pred časom predložila Aleksandrija v želji po oživitvi svetilnika," je povedal generalni sekretar sveta Mostafa Amin za egiptovski časnik Youm7.

Raziskave in končni gradbeni načrt so bili predloženi, zdaj pa končna odločitev leži na aleksandrijski regionalni vladi, je povedal Amin.

Aleksandrijski svetilnik, znan tudi kot Faros, so na otoku Faros pred obalo Aleksandrije v prvotni, 50 metrov visoki različici po ukazu Aleksandra Velikega zgradili že leta 332 pred našim štetjem, leta 290 pred našim štetjem pa so ga po naročilu Ptolomeja II. začeli dograjevati, tako da je po približno desetih letih gradnje dosegel višino 137 metrov in bil stoletja ena najvišjih stavb na svetu.

Ena največjih tehničnih stvaritev
Svetilnik, ki ga je bilo mogoče ob lepem vremenu videti tudi 160 kilometrov daleč, velja s svojo tridelno strukturo (spodnji kvadratni odsek z osrednjim jedrom, srednji oktagonalni odsek in krožni vrhnji del) za eno največjih tehničnih stvaritev starega sveta. Svetilnik je v svojem vrhu 24 ur na dan oddajal svetlobo (podnevi s pomočjo zrcala, ponoči s pomočjo ognja) in tako svaril pomorščake pred nevarnimi čermi.

Kot večino ostalih čudes starega sveta so bili tudi za svetilnik na Farosu usodni potresni sunki - poškodovan je bil že v potresih leta 1303 in 1323, dokončno pa se je porušil v 15. stoletju. Egipčanski sultan Quatybay je leta 1480 iz ruševin svetilnika dal zgraditi močno trdnjavo, ki stoji še danes. Zadnje ostanke svetilnika so sicer v aleksandrijskem pristanišču odkrili v 90. letih.