Ture avanture
Turizem
Nekateri kraji zaradi množice turistov popolnoma spremenijo svojo podobo. Foto: Reuters

Dodaj v

Foto: Kaj storiti, da bo turistov manj, ne več?

Hvala, ne ali kraji, ki se otepajo turistov
3. november 2018 ob 06:30
Ljubljana - MMC RTV SLO

Koliko turistov je preveč? 2.000, 5.000 dnevno? In kako zajeziti negativne vplive, ki jih prinašajo s seboj zaradi pritiskov na okolje, zviševanja najemnin in vsesplošne gneče?

Najbolj obiskana država na svetu je bila v letu 2017 Francija, ki je sprejela 83,7 milijonov tujih obiskovalcev. Še leta 1950 je Svetovna turistična organizacija (WTO) v svojo statistiko po svetu zapisala le 25 milijonov tujih turistov, 66 let kasneje pa je bilo v enem letu že 1,2 milijarde tujih prihodov, kar predstavlja 49-kratno povečanje.

Za turistično najbolj oblegano velemesto velja Bangkok, v katerem je lani vsaj eno noč preživelo 20 milijonov ljudi, sledijo London, Pariz, Dubaj in Singapur. Ta mesta se za zdaj še ne pritožujejo nad številom obiskovalcev, mi pa smo pogledali tiste kraje in znamenitosti, ki z različnimi ukrepi odganjajo obiskovalce.

A. P. J.
Bali
Bali, Indonezija. Bali je najpomembnejši indonezijski počitniški cilj, a ne zmore več navala turistov. Lani so oblasti na otoku razglasile izredno stanje zaradi smeti, saj so znamenito plažo v mestu Kuta gore odpadkov skoraj "požrle", zato so za čiščenje najeli 700 ljudi in 35 tovornjakov, ki so s plaže v Kuti in dveh sosednjih plaž vsak dan odpeljali kar 100 ton nesnage. Indonezija je za Kitajsko drugi največji onesnaževalec morij in oceanov. Foto: Reuters
Velikonočni otok
Velikonočni otok, Čile. Odmaknjeni otok v Tihem oceanu, ki slovi zaradi 900 nenavadnih človeških kipov (moaijev), visokih do deset metrov, ki naj bi jih izdelalo ljudstvo Rapa Nui nekje okoli 12. stoletja, je avgusta letos resno "oklestil" število obiskovalcev, saj množice turistov že ogrožajo okoljsko trajnost otoka. Vse več tujcev je na otoku našlo drugi dom, zato so oblasti skrajšale dovoljeni čas bivanja z 90 na 30 dni. Število prebivalcev na otoku se je v nekaj desetletjih podvojilo, s tem pa tudi kriminal. Ob lanskem popisu prebivalstva je na Velikonočnem otoku živelo 7.750 ljudi. Na otoku lahko tako po novem bivajo le partnerji, potomci ali starši pripadnikov ljudstva Rapa Nui. Obiskovalci morajo ob prihodu na otok tudi izpolniti poseben obrazec, pokazati povratno vozovnico in dokument o rezervaciji hotela ali vabilo domačina. Foto: Reuters
Boracay
Boracay, Filipini. Filipinski "žurerski" otok Boracay so prejšnji teden po šestih mesecih intenzivnega čiščenja znova odprli za obiskovalce, a bodo po novem zanje veljala stroga pravila, da bi otok ubranili pred vnovičnim nenadzorovanim množičnim turizmom. Z novim režimom so na plažah prepovedani prostori za masaže, stojnice z izdelki, prostori za kresove in izdelovalci gradov iz peska, prav tako so prepovedani vsi vodni športi z izjemo plavanja. Oblasti so vzpostavile 30-metrski pas od morja proti notranjosti otoka, iz katerega so izrinile podjetja in podrle nekatere stavbe. Na otoku bo lahko hkrati največ 19.200 turistov, kar namerava vlada nadzorovati s številom razpoložljivih hotelskih sob. Vrsta restavracij in hotelov, ki niso izpolnjevali standardov, je morala zapreti vrata, ponovno so turistom na voljo zgolj storitve nekaj manj kot 160 s turizmom povezanih podjetij. Prepovedane bodo tudi ogromne večdnevne zabave na plažah, ki so nekoč pritegnile na tisoče željnih razvedrila. Foto: Reuters
Dubrovnik
Dubrovnik, Hrvaška. V starodavnem Dubrovniku turistov nikoli ni manjkalo, a množice so se v ta jadranski biser začele dobesedno zgrinjati, potem ko so znotraj mestnega obzidja snemali televizijsko uspešnico Igra prestolov. Prodajalne in restavracije so nabito polne in le s težavo zadostijo potrebam vseh obiskovalcev, 1.500 domačinov, ki prebivajo v starem mestnem jedru, pa se vedno teže spoprijema z življenjem med nepreglednimi skupinami turistov. Mestne oblasti so se neznosni gneči zato odločile narediti konec in predstavile dveletni načrt za zmanjšanje števila turistov v starem mestnem jedru. Načrt predvideva tako omejen obisk v staro mesto jedro na nekaj tisoč dnevno, kar bodo nadzorovali s kamerami, kot zmanjšanje števila turističnih križark. Dubrovnik je med januarjem in junijem letos obiskalo 280.000 turistov, v tamkajšnjem pristanišču pa je pristalo 188 turističnih križark. Lani se je s 539 turističnih ladij izkrcalo 749.000 ljudi. Foto: AP
Machu Picchu
Machu Picchu, Peru. Na znameniti inkovski trdnjavi v Andih se je v zadnjih letih razmahnilo golo poziranje pred ruševinami starodavnega mesta, kar so v Limi označili za "znak nespoštovanja". Težava so tudi kopičenje odpadkov, nenadzorovano kampiranje in uničevanje poti, saj se je do Machu Picchuja mogoče po slikoviti poti Inca Trail prebiti tudi peš. Oblasti so že leta 2005 postavile omejitev pri številu ljudi, ki pot lahko prehodijo v enem dnevu, celoten februar pa je Inca Trail zaprta zaradi čiščenja in vzdrževanja. Od lani morajo obiskovalci pri nakupu vstopnice izbirati med dvema različicama – jutranjo ali popoldansko, da bi bil pretok turistov hitrejši. Naravovarstveniki kljub temu opozarjajo, da znamenitost še vedno obišče več kot 2.500 ljudi, kot je priporočeno število Unesca. Foto: Reuters
Maya Bay
Maya Bay, Tajska. Peščena plaža na tajskem otoku Pi Pi Le, ki je postala "nesmrtna" zaradi filma Obala z Leonardom DiCapriem v glavni vlogi, je postala žrtev svoje priljubljenosti. Na plažo se je s čolni dnevno zgrnilo 5.000 ljudi, ki so želeli uživati v kopanju v morju, obdanem z apnenčastimi skalami. A marca je zaradi gneče, erozije in odpadkov vse skupaj postalo nevzdržno, zato so oblasti odredile začasno zaprtje plaže. Zaliv Maja je bil od junija do oktobra zaprt, s čimer so uničenim koralnim grebenom in morskemu ekosistemu omogočili, da si opomorejo. Plaža je zdaj znova odprta, a pod drugačnimi pogoji – sprejme le še 2.000 turistov dnevno, čolni pa se lahko zasidrajo le še na drugi strani otoka. Foto: Reuters
Benetke
Benetke, Italija. V Benetkah živi le še okoli 55.000 ljudi, mesto pa obišče okoli 30 milijonov turistov letno. Leta 2017 so v mestu izbruhnili tudi protesti tamkajšnjih prebivalcev zaradi te problematike, zato oblasti preizkušajo različne ukrepe za obvladovanje navala turistov. Tako so nedavno uvedli obvezne rezervacije za obisk znamenitega Trga svetega Marka v najbolj obiskanih urah, turisti pa so za sončenje ali prirejanje piknikov v slikovitih kanalih kaznovani s 500 evri kazni. Med izredne ukrepe sodi tudi ločitev poti, po katerih se sprehajajo turisti, od tistih za domačine, s čimer želijo preprečiti, da bi obiskovalci zahajali v turistično nezanimive predele mesta. Foto: Reuters
Barcelona
Barcelona, Španija. Katalonska prestolnica je lani napovedala boj proti strani za oddajanje stanovanj AirBnB, saj so se zaradi oddajanja sob turistom cene najemnim za domačine močno zvišale. Mesto je sprejelo tudi moratorij na gradnjo hotelov, s čimer želijo zajeziti val turistov, ki preplavljajo ulice. Trenutno je v Barceloni na voljo 75.000 hotelskih postelj in okoli 50.000 postelj v uradnih turističnih apartmajih, še 50.000 pa v apartmajih, kjer oddaja v bistvu poteka na črno. Zveze stanovanjskih skupnosti ocenjujejo, da je približno 17.000 stanovanj zdaj preurejenih v turistične apartmaje, pomanjkanje stanovanj pa je pognalo v nebo najemnine, ki so zdaj najvišje v Španiji. Lani je Barcelono, mesto z 1,6 milijona prebivalcev, obiskalo kar 32 milijonov turistov, od tega polovica enodnevnih. Foto: Reuters
Cinque Terre
Cinque Terre, Italija. Turisti se kar ne naveličajo slikovitih, z barvitimi fasadami pobarvanih hiš v petih vasicah ob Ligurski obali. Na območju, imenovanem Cinque Terre, skupaj živi okoli 5.000 ljudi, vsako leto pa ga obišče več kot dva milijona ljudi. Vasice povezujejo pešpoti, ki pa so zaradi navala ljudi in erozije v vse slabšem stanju. Zaradi tega je pot med vasicama Riomaggiore in Manarola že od leta 2012 zaprta, pojavljajo pa se vse glasnejši pozivi po omejitvi števila turistov, kar pa se za zdaj še ni zgodilo. Foto: AP
Džedžu
Otok Džedžu (Jeju), Južna Koreja. Veste, katera je najbolj zasedena letalska povezava na svetu? Tista med južnokorejsko prestolnico Seul in otokom Džedžu, oddaljenim 90 kilometrov. Obiskovalci prihajajo na otok gledat ognjeniško pokrajino, slapove in erotični zabaviščni muzej, ki je priljubljen predvsem med mladoporočenci. Lani je bilo po poročanju BBC-ja na povezavi Seul–Džedžu opravljenih skoraj 65.000 poletov, kar je skoraj 180 na dan! Vsako leto otok, velik manj kot 2.000 kvadratnih kilometrov, obišče okoli 15 milijonov ljudi. A Južni Korejci se navala turistov, med katerimi prevladujejo Kitajci, očitno ne branijo, še več – vlada želi zgraditi še eno letališče, s katerim bi se do leta 2035 število obiskovalcev na Džedžuju lahko povečalo na 45 milijonov letno. Foto: EPA
Caño Cristales
Caño Cristales, Kolumbija. Reka Caño Cristales se zdi kot iz čarobnega sveta, saj zaradi vodnih rastlin in loma svetlobe ves čas spreminja barvo – menjavajo se rdeča, rožnata, zelena in rumena, kar domačini imenujejo "tekoča mavrica". Ker reka teče na območju, ki ga je dolgo nadzorovalo uporniško gibanje Farc, turistov tam skorajda ni bilo, po podpisu mirovnega sporazuma leta 2016 pa so začeli prihajati, a številke se še zdaleč ne morejo primerjati z zgoraj omenjenimi znamenitostmi. Leta 2016 je fascinantno reko obiskalo "le" 16.000 ljudi, a to je dovolj, da se oblasti že ukvarjajo s človeškimi vplivi na tamkajšnji občutljivi in ranljivi ekosistem. Zato morajo obiskovalci spoštovati stroga pravila – prepovedane so plastenke, sončne kreme in zaščitna sredstva proti insektom, cigarete, kopanje na nekaterih predelih in hranjenje rib. Foto: Reuters
Amsterdam
Amsterdam, Nizozemska. Tudi Amsterdam oblega vse več turistov, zato v mestu iščejo načine, s katerimi bi omejili množice turistov. Domačini imajo dovolj gneče na ulicah ter divjih fantovščin in dekliščin. V okviru novega načrta za uravnoteženje vpliva turizma je koalicija štirih strank v mestnem svetu sklenila, da bo omejila priljubljene turistične dejavnosti, kot so ture s pivskimi kolesi in pijančevanje na ladjicah, zvišala turistično takso na sedem odstotkov ter omejila število hotelskih sob. V nekaterih predelih mesta nameravajo popolnoma prepovedati začasno oddajo sob. Opozarjajo, da številne četrti trpijo zaradi "motenja, gneče in smeti". Mestni svet je že januarja sporočil, da bodo prihodnje leto uvedli 30-dnevno omejitev oddajanja zasebnih domov in stanovanj prek spletnih strani, kot je Airbnb. Amsterdam letno obišče okoli 18 milijonov turistov, kar je več, kot ima Nizozemska prebivalcev. Foto: Reuters
Butan
Butan. Himalajska kraljevina Butan se pred prevelikim številom turistov bori z visokimi turističnimi taksami za vse tuje državljane, ki znašajo od 200 do 250 dolarjev na osebo na dan. Domačini se kljub temu pritožujejo zaradi velikega vpliva, ki ga imajo obiskovalci na tamkajšnji krhki ekosistem, zlasti z odlaganjem odpadkov. Butan na leto sprejme največ 100.000 turistov. Foto: Reuters
Prijavi napako
Komentarji
plonx
# 03.11.2018 ob 07:21
Nepopoln seznam, manjka Bled in njihov boj proti turistom
Bloodline
# 03.11.2018 ob 07:00
Indonezija je za Kitajsko drugi največji onesnaževalec morij in oceanov

Plastične slamce pa potem prepovedujejo pri nam. Logika eko-teroristov.
Krimsky
# 03.11.2018 ob 07:47
Brez potrebe se potepajo po svetu …
~
… in iščejo drugod tisto, kar imajo ves čas že v sebi … le da tega ne vedo …
mihče
# 03.11.2018 ob 06:37
Rešitev je preprosta. Podražitev letalskih vozovnic.
exwannabe
# 03.11.2018 ob 07:44
To je res bizarno...saj v Sloveniji bo kmalu enako, no nekje je že....najprej nas oglašujejo povsod in kričijo pridite, priditi, čez "dve minute", ko je pa vse zaparkirano on nagužvano pa že jokajo kako je turistov preveč, pa kako premalo zapravijo itd.... nikoli prav.....in Bledu in Bohinju se poleti to že dogaja, prav tako po naših hribih kjer je poleti že težko videti prazen bivak saj v in okoli njega razni vzhodni evropejci radi postavijo bazni tabor, je pač zastonj. Da o Postonjski jami sploh ne govorim...
watwat
# 03.11.2018 ob 09:07
Plastične slamce pa potem prepovedujejo pri nam. Logika eko-teroristov

Res čstitke za logiko, bravo. Če mi onesnažujemo manj kot Indonezija in Kitajska, to ne pomeni, da ne onesnažujemo.
Mico5
# 03.11.2018 ob 08:55
Pa problem so ljudje, ki odpadke vržemo kjer koli smo. A je tako težko odnesti smet sabo in jo dati v smetnjak? Tega res ne razumem, kako smo ljudje lahko tako ozko naravnani.
firtoh
# 03.11.2018 ob 08:00
Visoke kazni za odmetavanje smeti,tako kot imajo v Singapurju. Vržeš odpadek je 500 SGD, če zadevo ponoviš - prisilno delo( čiščenje javnih površin),za nekatere prekrške imajo še udarce s palico.
Breznik55
# 03.11.2018 ob 08:57
Rešitev je v turističnih taksah kot jo ima Butan. Ni boljše demotivacije kot to, da je treba odpreti denarnico in to globoko. Popolnoma enaka zadeva je s trošarinami na cigarete, če bi res “državi” bilo v ineresu imeti manjši procent kadilcev bi pač dvignili ceno na 15-20 e za zavojček in bi čez noč bilo 50% kadilcev manj. Tako bi to turistična taksa lahko služila kot vir financiranja ukrepov ohranjanja okolja.
alcatraz
# 03.11.2018 ob 10:31
Ne predstavljam si, da bi morala živeti v stari Ljubljani. Prav smilijo se mi prebivalci, sploh starejši. Parkirat ne morejo pred lastnim domom, miru ni ne podnevi, ne ponoči...Peščica ljudi krepko zasluži na račun turistov, vsi drugi pa trpijo...

Imajo izbiro!
Lahko prodajo stanovanje, še zelo veliko bodo zanj pokasirali, in se umaknejo na periferijo. Kje je problem??
Bivši uporabnik
# 03.11.2018 ob 09:03
Breznik55

Točno tako.

Pri Sloveniji pa bi izpostavil še nekaj - manjko domačih turistov. Vstopnica za Postonjsko jamo stane 26 evrov (za odrasle in otroke), štiri članska družina torej za obisk Postonjske jame in kavo porabi tam 150 evrov, kar je absurd brez primere.

V Avstriji so turisti večinoma domačini, pri nas pa zopet gledamo kratkoročno in se zanašamo na Ruse, Kitajce, Izraelce itd.
KLIPAN
# 03.11.2018 ob 08:56
Leta beremo kako škodo prinašajo begunci, smeti ipd.
In kaj prinašajo v druge dežele horde zahodnjakov??
Še več smeti, uničenje plaž, koral, kriminal....skratka, še več škode kot begunci.
brehme
# 03.11.2018 ob 08:02
Tutizem je rkološkio problem št.2 v svetu,takoj za nafto.
21.12.2012
# 03.11.2018 ob 07:36
vse je treba videti na lastne oči in seveda amatersko poslikati.
mikic007
# 03.11.2018 ob 10:23
No, kdor je bil v Aziji ve, kdo onesnažuje. Seveda ima turizem vpliv, ampak smeti so praviloma domena domačinov.
pina1
# 03.11.2018 ob 09:43
Ne predstavljam si, da bi morala živeti v stari Ljubljani. Prav smilijo se mi prebivalci, sploh starejši. Parkirat ne morejo pred lastnim domom, miru ni ne podnevi, ne ponoči...Peščica ljudi krepko zasluži na račun turistov, vsi drugi pa trpijo...
Primer Bleda....kolikokrat smo se v preteklosti napokal v avto in šli na kremšnite, zraven se pa še malo sprehodili ob jezeru. Sedaj ? Poleti ni šans, v takelem deževnem dnevu kot je danes, me pa tud ni lušt okoli hodit ..
Boste videli, če ne bodo nekaj ukrenili, čez 10 let tudi v Sloveniji ne bo več za živet....vse bodo uničili.!
copcop
# 03.11.2018 ob 09:05
Čredni nagon. Želimo tja kot drugi, potem je pa štala - umazanija, gneča, slaba volja...

Pred dvema letoma je župan dobrohotno svetoval, naj se Slovenci na višku turistične sezone izogibamo Bleda zaradi pretirane gneče. A so ga Slovenci pribili na križ, on njim že ne bo govoril kdaj naj gredo na Bled in pika! Potem pa eno uro iščejo parkirni prostor in dve preživijo v koloni.
zapravico
# 03.11.2018 ob 07:20
Povsod je lepo,doma pa najlepše.
MatjazP
# 03.11.2018 ob 13:57
Kar avtor članka v resnici sprašuje, je Kaj storiti, da bo turistov manj, ne pa tudi manj denarja.

Ker ko se enkrat regija navadi na priliv denarja od turizma, se temu potem težko odpove.
To je bistvo vseh gospodarskih problemov na svetu. Nismo fleksibilni in ne znamo nikdar zmanjšati izdatkov.
Ista zgodba je s plastiko, nafto, populacijo, birokracijo, vojsko in orožjem, avtomobilom, plačo in celo telesno težo.
Navzgor gre zlahka, dol pa "ne gre". V resnici pa smo samo leni in nekreativni.
alcatraz
# 03.11.2018 ob 10:34
Indonezija je za Kitajsko drugi največji onesnaževalec morij in oceanov

Plastične slamce pa potem prepovedujejo pri nam. Logika eko-teroristov.


Aha torej logika tečnega otroka - če oni lahko, zakaj pa mi ne smemo? Imamo pravico.... (al kako gre že tisto).
umilave1
# 03.11.2018 ob 09:14
Sem doživel Benetke. Nikoli več. Vsa čast še preostalim prebivalcem starega jedra, da lahko sobivajo z mravljiščem turistov.

@brankobranko

Jaz mislim, da Slovenci kar dobro obiskujemo naše turistične kraje. Je pa težko se zanašati na domač obisk, ker tujci pač uletijo s precej globljimi žepi, kar pa naš Janez z kakimi 800€ na mesec težko parira in je zadovoljen, če gre parkrat na leto v planine in tam da v koči 10€ za joto in čaj.

Drugače Postonjska jama ni tako draga kot navajaš, je pa cena še vedno kar visoka. Vzel sem cene v nizki sezoni (2 odrasli, 2 karti za 6-15let). Pride skupaj 82,6€. Če dodaš še kavo/pijačo pa kak spominek si recimo blizu 100€ brez stroškov goriva.
KD35
# 03.11.2018 ob 08:41
Odganjati turiste? To je isto kot da bi ukinu plačljivo avtocesto in reku delavcem naj bodo doma... upam da naša država ni tako pametna....
Ni_Nicka
# 03.11.2018 ob 09:20
Ornk nažgat takse, pa ne bo nobenega. :D
Bivši uporabnik
# 03.11.2018 ob 08:55
firtoh
Visoke kazni za odmetavanje smeti,tako kot imajo v Singapurju. Vržeš odpadek je 500 SGD, če zadevo ponoviš - prisilno delo( čiščenje javnih površin),za nekatere prekrške imajo še udarce s palico.

Mislim, problem Benetk (Barcelone) niso smeti, ampak to, da se fizično po mestu ne da več hoditi. Se enostavno ne da.

Meni je bila že od nekdaj všeč ideja, da se za Neevropejce uvede turistične propustnice, ki stanejo nekaj tisoč Evrov na glavo - mesto bo zaslužilo več, pa še bolj fancy bo postala zadeva.
Agata S
# 04.11.2018 ob 22:30
@pina1
Ne predstavljam si, da bi morala živeti v stari Ljubljani. Prav smilijo se mi prebivalci, sploh starejši. Parkirat ne morejo pred lastnim domom, miru ni ne podnevi, ne ponoči...Peščica ljudi krepko zasluži na račun turistov, vsi drugi pa trpijo...

Kot dolgoletna prebivalka stare LJ sem hvaležna, da je promet ukinjen. Parking 200 m od hiše je najmanjši problem. Narava ( grajski gozd ) pred nosom, trgovine na peš. Turisti pa popolnoma nemoteči. Hodijo naokrog, ko se zvečer trgovine zaprejo, ni žive duše. Izven sezone je stara LJ mesto duhov. Večina stanovanj se oddaja turistom, so miroljubni in nemoteči. EDINI vir hrupa je lokal na ulici, v katerem nekaj eno in istih lokalnih frajerčkov vrešči vsak dan, dolgo v noč, premlevajo vedno iste teme iz dneva v dan in se režijo vedno istim bednim foram. Torej par ljubljanskih pijancev drži v šahu mir celotnega Starega trga. A naj se zaradi njih preselim in zamenjam dom, otrokom šolo, sosede, .... ?
taprauslovenc
# 03.11.2018 ob 16:02
Se spomnim 20 let nazaj ko sva šla na Bohinj,kakšen mir,užitek.Plačilo parkirnine? Nikakor ne ,vse zastonj.Kaj pa sedaj? Ob nedeljah rabiš iz Pokljuke do Ljubljane enormno časa in to samo zaradi gneče,ker bi vsi radi samo še,še,še. V gorah bo kmalu tako kot na ulici,....
Zdejkapopi
# 03.11.2018 ob 11:09
Bled se ne bori proti turistom ampak proti Slovencem
cene vols
# 03.11.2018 ob 10:10
Vsi bi denar, gneče pa ne. A to pač tako ne gre.
Aleksander1982
# 03.11.2018 ob 09:36
@plonx ja Bled se otepa "domačih" turistov, ker oni pač tam nič ne zapravijo IN ker tja pridejo itak SAMO zijala past. To sem v 30+ letih prvič doživel, da sem slišal za en kraj v Sloveniji, da ti župan oz. katerikoli butelj je že bil, reče, da slovenci raje ostanite doma - sramota.
K_ris
# 03.11.2018 ob 16:07
@brankobranko

V Avstriji so turisti večinoma domačini, pri nas pa zopet gledamo kratkoročno in se zanašamo na Ruse, Kitajce, Izraelce itd.

Trditi, da so v Avstriji turisti večinoma domačini, je pa precej mimo ...
k500
# 03.11.2018 ob 13:06
Kaj storiti, da bo turistov manj, ne več?
en velik nuke attack po svetu, ali pa izbruh kakšnega super vulkana, bo hitro porihtal to zadevo, da bo turistov manj.

drugače pa če ni vsako leto 20% več prometa, potem ni dobička po logiki kapitala.
Slovenceljček
# 03.11.2018 ob 12:35
Takoj odpustit vse sposobne upravnike hotelov in tja zaposlit kaksne visoko kvalificirane (po moznosti slovenske) strokovnjake, s kupljenimi diplomami, magisteriji,...
Zdejkapopi
# 03.11.2018 ob 11:49
Skippy. Kaj pa to, da clovek vsebuje veliko kolicino mikroplastike? Plastika je preteklost, ki se ji moramo odpovedati. Nic ne bo hudega ce preidemo na papirnate vrecne, papirnate slamce. Vse bo po starem. Samo bolj ekolosko.
jabovko96
# 03.11.2018 ob 10:49
@mihče se strinjam, za povečanje turistov so dosti krivi Instagram in splošni trend potovanj v kombinaciji z smešno poceni vozovnicami (rynair, flixbus...), pa tudi občasne zelo ugodne ponudbe za daljša potovanja. Hkrati pa je višji življenjski standard azijskih držav zelo povečal naval turistov od tam (znano je, da so Kitajci eni najbolj neodgovornih turistov) potem pa je tukaj še kult tv serij, ne govorim samo o Dubrovniku, tudi Ljubljana je že bila deležna Bollywooda, letos poleti pa so dva meseca ponoči snemali neko priljubljeno korejsko serijo. Sedaj je trg treba samo še počakati dve leti na naval Korejcev
AMFIBIJA
# 03.11.2018 ob 10:09
Sebastjan Šefik

NOVI TURISTI

Pravijo popotniški turizem
da je to, kar množično obeta
domovini naši se, prek spleta
širi množični se altruizem.

Pravijo turizem je mladinski,
v glavnem za postavne fante močne
in pa za pohode daljše nočne,
deloma samo da je družinski.

Pravijo, da se denar obrača
in da z njim cveti ekonomija,
dolga, večstoletna je vizija,
da v blagajno sploh še kaj se vrača.

Pravijo, da za razporeditev
zaželenih teh nadvse turistov,
po načrtih naših humanistov
mesto se zgradi za naselitev.

Pravijo, če komu kaj ne paše,
humanistom če več ne verjame,
kot turist naj pot pod noge vzame,
tu pusti turiste ljube naše.

Tega pa doslej še niso rekli,
da obstaja tudi smer povratka,
zanje in za vse turiste kratka,
brez ovir čez Kolpo bodo tekli.
sik
# 03.11.2018 ob 09:10
@brankobranko in @breznik
Se strinjam.
Slovenci se gremo visok turizem ki si ga domacini s 5 clansko druzino in povprecno placo 1.200 ne morejo privoscit.
sik
# 03.11.2018 ob 09:01
Torej placas tisoce evrov in si na Balijo plazo delis s smetmi.Hvala za tak turizem.Pa tudi Francija s stalnimi nemiri in umazanijo si ne zasluzi renomeja in se mnogi s teh spiskov.Kar se morja tice je Jadran za enkrat se tako lep da se ne splaca tople vode odkrivat in tisoce km stram hodit.
prizemljen
# 03.11.2018 ob 23:32
brankobranko

Preverite še ceno dachsteinske žičnice in potem pametujte.
Wien
# 03.11.2018 ob 21:49
Kaj naredit? Dvigneš cene. Namesto vstopnice 10/15 eur, naj vstopnica stane 150 eur. Hotel namesto 40 eur, naj stane 400 eur. Daš dovoljenje za obisk xy števila ljudi na dan in nič več. Pripelješ tolpe kriminalcev, ki napadajo turiste. Etc... In še kaj se da dobit.
Rocknrolla
# 03.11.2018 ob 15:44
No, zdj so problem turisti, čez nekaj let nas bo pa povsod enostavno preveč... Se pravi, da bomo morali nadzorovati rodnost... No tukaj Slovenci nimamo težav saj imajo mlade družine po večini enega otroka, medtek ko naša južna braća štepajo froce sam zaradi otroških dodatkov...
Al pa globalna rešitev za zmanjšanje prebivalstva: WW3
mojenovoime
# 03.11.2018 ob 15:14
Je hecno kako vsi ekološki hipsterji ki ne hodijo v službo, naredijo ogromno škode naravi s potovanji.
alcatraz
# 03.11.2018 ob 13:54
lani ko je ljubljana nabila turistične takse, je bilo pa enega joka in stoka...
hexen
# 03.11.2018 ob 13:36
"66 let kasneje pa je bilo v enem letu že 1,2 milijarde tujih prihodov, kar predstavlja 49-kratno povečanje."

Nabit turistične takse 49x pa naj pride, kdor želi!
slo.venec
# 03.11.2018 ob 13:06
Enostavno, naj države zvišajo turistično takso.
Funai
# 03.11.2018 ob 12:05
Ena varjanta je pa raji zmanjsat dohodke do te mere, da ne bojo mogl druzga kot vegeterat od sluzbe do doma.
Skippy
# 03.11.2018 ob 11:29
Aha torej logika tečnega otroka - če oni lahko, zakaj pa mi ne smemo?

Kje pa mi lahko onesnažujemo? Pri nas plastika skoraj v celoti konča urejeno odložena in ne predstavlja okoljskih problemov. Ni problem v plastiki, ampak v ljudeh, ki ga pa pri nas pravzaprav ni.
Skippy
# 03.11.2018 ob 11:27
Logično, da ne more biti turistov manj, če nas je vse več na fiksnem prostoru.

Res čstitke za logiko, bravo. Če mi onesnažujemo manj kot Indonezija in Kitajska, to ne pomeni, da ne onesnažujemo.

Prava logika. Očitno nimaš pojma, kako sploh zgleda onesnaževanje v Aziji. Ker pri nas ga dejansko sploh ni. Da pa mi prepovedujemo celi kup stvari, ker tokovi prinesejo stvari iz drugih delov sveta? Navaden fanatizem.
vranek
# 03.11.2018 ob 11:17
Zdejkapopi kako lahko potvoris županovo izjavo??? Rekel je, da svetuje, da pridemo na Bled, ko bo manj gnece. Ni pa nihce nikomur nic prepovedal! Ampak iz tebe žlehnoba prav bije.
Ce si hotel, si lahko sel in gres. Ce te zanima kolonski obhod jezera, kopanje na 0,5 m2, cakanje na mizo 2 uri, izvoli! A ti bi povahilo najbrz ja. Verjetno pa se nikoli nisi bil, le "užaljeno" nabijas!
21.12.2012
# 03.11.2018 ob 09:32
Pri nas smo solidarna družba, zato ni prav, da se kaznuje tistega, ki mu iz rok pade kaj na tla.
Trubadur
# 05.11.2018 ob 10:56
brankobranko
# 03.11.2018 ob 09:03
V Avstriji so turisti večinoma domačini, pri nas pa zopet gledamo kratkoročno in se zanašamo na Ruse, Kitajce, Izraelce itd.


domačini = turisti ? ... po tej logiki je Zemlja okrogla
Kazalo