Ture avanture
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.5 od 17 glasov Ocenite to novico!
Turisti, Ljubljana
Turisti zadnja leta odkrivajo kotičke Slovenije. Foto: BoBo

Dodaj v

Koraki naprej v slovenskem turizmu: infrastruktura, komunikacija, nove ideje

Ogromno narejenega za promocijo
18. oktober 2017 ob 14:01
Kranjska Gora - MMC RTV SLO, STA

Zadnja leta je ogromno narejeno za promociji Slovenije in slovenskega turizma v tujini, "zdaj pa se bo treba spet vrniti h komunikaciji z domačim prebivalstvom," je na dnevih slovenskega turizma poudaril turistični novinar Drago Bulc.

Ponekod so se na primer že pojavili upori prebivalstva, češ da je obiskovalcev v njihovih krajih preveč. Za širitev zavedanja o pomenu turizma in turistične panoge pa bo potrebno tudi strokovno in specializirano medijsko poročanje, je prepričan predsednik Društva turističnih novinarjev Slovenije, ki sodeluje na Dnevih slovenskega turizma (DST), ki te dni potekajo v Kranjski Gori.

V ospredju dogodka je strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021, ki jo je vlada sprejela 5. oktobra. "To ni dokument javnega sektorja, ampak ga lahko uresničimo le, če bo vsak deležnik izpolnil svoje naloge," je pred plenarnim delom DST-ja poudaril minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek in dodal: "Ta dokument je nastal v največjem sodelovanju z gospodarstvom, od spodaj navzgor. Ne želim, da bi ga obravnavali kot spisek želja, ampak kot načrt poti, kako priti do ciljev in doseči vizijo slovenskega turizma."

"Turizem je dejavnost, ki združuje ljudi"
Podporo strategiji so izrekli tudi drugi govorci na novinarski konferenci, izpostavili pa tudi številne ovire, ki jih bo treba premagati na tej poti – zelo problematično ostaja področje kadrov v turizmu. "Turizem je dejavnost, ki združuje ljudi – goste na eni in gostitelje na drugi strani. Skupni imenovalec obojih pa je zadovoljstvo," je poudaril predsednik Turistično-gostinske zbornice Slovenije Andrej Prebil. Predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Mate Matjaž pa je poudaril, da dobrih kadrov v slovenskem turizmu občutno primanjkuje, kar se je pokazalo še posebej v letošnji odlični turistični sezoni. Obenem je treba izboljšati možnosti za delo v panogi.

Tako si bodo v zbornici prizadevali za uvrstitev določenih poklicev v gostinstvu na seznam deficitarnih poklicev. Prav tako si bodo prizadevali za oprostitev plačila prispevkov na nadurno, nedeljsko in praznično delo - zadevo bi uredili na način, da bi stroški za delodajalca ostali nespremenjeni, delavec pa bi dobil višje izplačilo.

Hackathlon o doživetjih v slovenskem turizmu
Nujno bo tudi oblikovanje inovativnih turističnih produktov z višjo dodano vrednostjo. Te na prvem turističnem hackathonu snuje 85 posameznikov iz vse Slovenije, ki z namišljeno čarobno palico v rokah razmišljajo o novih petzvezdičnih doživetjih v slovenskem turizmu, je pojasnila direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak. Zmagovalce tekmovanja bodo razglasili v četrtek.

Vsi udeleženci so poudarili tudi pomen sodelovanja. Tako bodo popoldne podpisali deklaracijo o partnerstvu za trajnostni razvoj slovenskega turizma. STO pa je medtem po besedah Pakove že začel srečanja v okviru koordinacije vodilnih destinacij v okviru novih makrodestinacij. Tako je v zadnjem mesecu glave že staknilo okoli 200 predstavnikov 34 destinacij.

Počivalšek je zagotovil, da oblikovanje makrodestinacij ne pomeni nove formalne organiziranosti, ampak bodo uporabljene le kot platforma za razvoj sodelovanja.

Infrastruktura potrebuje nadgradnjo
Sicer pa vlado čaka še nadgradnja institucionalnega okvira. Prihaja še novi zakon o spodbujanju razvoja turizma, ki bo moral reševati tudi vprašanje turistične takse, pa zakon o Kobilarni Lipica ter zakon o gostinstvu, ki naj bi prinesel določene poenostavitve in liberalizacijo.

Treba bo tudi obnoviti in nadgraditi slovensko turistično infrastrukturo. Počivalšek je tako znova napovedal "nov naložbeni sklad z ročnostjo in pogoji, prilagojenimi turizmu" - konkretno računa na posojila z ročnostjo vsaj 12 let in z dvema letoma moratorija na odplačevanje. Pri prestrukturiranju gospodarstva - skoraj 40 odstotkov sredstev v slovenskem turizmu je v državnih rokah - pa ministrstvo predlaga turistično divizijo znotraj ene od obstoječih institucij z "maksimalno profesionalnim vodenjem".

T. K. B.
Prijavi napako
Komentarji
umilave1
# 18.10.2017 ob 18:00
Pajade, kaki napredek, če moraš za vsako vrsto prevoza posebej kupovat vozovnice, ponekod celo preko interneta ne moreš kupit(SŽ). Potem še slalomirati med samosvojimi voznimi redi, ki ne omogočajo kombiniranja prevoza, da o infrastrukturi(AP LJ, žel. proge) niti ne govorim.

Čisto enostavno:
-Uvedba enotne prevozne kartice za vse vrste javnega prevoza v SLO, od vlaka, LPP, medkrajevni, primestni avtobus, kolo, parkiranje P+R in car sharing. Nadalje optimiranje cen prevoza(dnevna, urna, km tarifa), da so vse storitve drug drugemu kolikor toliko konkurenčne. Videl sem primer v Valencii, kjer kupiš 1 vozno kartico za metro, mestni, primestni avtobus in tramvaj.

-Vsaj nekaj narediti na področju voznih redov, da bi se dalo kombinirati prevoze med sabo in nastaviti vozne rede, da se ljudje bolj pravočasno pripeljejo na šolo, delo, opravke, turizem.

-Potem smo pa že pri infrastrukturi (Emonika-nova AP in ŽP, hitrejše proge, železnica do letališča, tovorni obvoz mimo Lj) Še faking Tivolskga loka ne moremo spravt skozi.
gesan
# 18.10.2017 ob 14:11
Koraki naprej v slovenskem turizmu: infrastruktura
..................................
Aha?
A za to so zadnja leta z kavnimi žličkami krpali ceste?

Vidiš vidiš, zdaj pa vem zakaj!
:)
P1X3L
# 18.10.2017 ob 17:16
"Infrastruktura potrebuje nadgradnjo" ... ma dej no a res ? 3h minimum z vlakom do Ljubljane
Highland
# 18.10.2017 ob 14:37
Koraka se lahko tudi na mestu...
anetri
# 18.10.2017 ob 22:35
SŽ so vsakodnevno razocaranje. Kej lepsega tezko napisem. Žal.
Alchemist
# 18.10.2017 ob 21:12
Turistična infrastruktura?

A ne bi mogoče za začetek uredili prometno infrastrukturo? Sem delal na turističnih informacijah in vam lahko iz prve roke zagotovim, da včasih enostavno nismo mogli turistom najti povezav z javnim prevozom, ker jih pač v določeni smeri enostavno ni bilo. Večinoma pa v smereh ko so te bile, so bile precej redke. Če slučajno pridejo turisti v Slovenijo brez avta (in teh po mojih izkušnjah ni malo) se enostavno ne morejo nikamor premakniti.
valladolid
# 18.10.2017 ob 21:06
Prav zares je uspešnost slovenskega turizma v veliki meri pogojenja z zelo ugodno geografsko lego, v zadnjih letih pa tudi z zmanjšanjem odhoda turistov v nekatere rizične države in zadrževanju bolj v evropskem delu Sredozemlja. Zato so lahko na vodilnih mestih v turizmu lahko ene in iste face, saj kakšna posebna strategija niti ni potrebna in je tudi ni, kar se je dobro videlo to poletje. Me zanima kako bi s takimi pristopi in ne-strategijami preživeli, če bi bila Slovenija v kakšnem bolj zakotnem delu Evrope, kamor mora turist namensko, ne mimogrede.
leonis
# 19.10.2017 ob 11:08
Barbikat
# 18.10.2017 ob 17:52
Podatki Slovenskih zelesnic (spletna stran):
Srednja hitrost slovenskih potniskih vlakov je 47 km/h,tovornih pa 36 km/h.
Italija,Francija,itd,itd pa vlaki po 300 km/h! Kaj sedaj?

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------
@Barbikat, če bi se vozil 300km/h bi bli skor k v letalu,državo bi preletel in ne bi nič vidli, tko pa SŽ v sodelovanju s slovenskim turizmom skrbi,da vse potnike lepo počasi popeljejo čez Slovenijo da lepo v miru vidijo lepote naše države.Če se ne motim ponujajo tud bolj pristno doživetje z vožnjo na Gorenjskem s starim parnim vlakom iz Prešernovih časov,ki pa mislim da ni kaj dost počasnejši.. :-)
galoper
# 21.10.2017 ob 09:56
Značaj in posledično navade ter želje turistov so se z leti spremenile, le del ostaja na tradiciji. Napisal bi več, a spoznanja o značaju turističnih delavcev me odvračajo od nadaljevanja
Coen
# 19.10.2017 ob 10:27
Odpustiti vodstvo in prisklednike v upravljanju Slovenskih železnic, prodati firmo, zaposliti sposoben kader in napredek bo tu. Do takrat bodo korupcija, slabi vlaki, slabe storitve dnevno na krožniku.
Giroud
# 19.10.2017 ob 08:01
Predlagam en hiter ukrep glede kadra -> dajte spremeniti, da niso vsi dodatki v gostinstvu in turizmu vključeni v minimalno plačo. Naj bo to resnično dodatek.
Ne pa da kader (kvalificiran) "beži" iz gostinstva.

Samo govorjenje, narejeno pa bolj malega s strani birokratov. Turizem s(m)o ljudje.
ITAK4
# 19.10.2017 ob 07:41
Še dodatek: Tisti turisti, ki prinesejo dodano vrednost najamejo prevozno sredstvo (rent a car) ali pokličejo taksi, ki ga jim potem tudi ustrezno zaračunajte, če že pridejo brez avtomobila. Kdaj pa se bo povrnila s prihodki od turistov vsa investirana infrastruktura zaradi tistih turistov, ki bodo za prevoz koristili javni prevoz ?
ITAK4
# 19.10.2017 ob 07:33
Nujno bo tudi oblikovanje inovativnih turističnih produktov z višjo dodano vrednostjo.

To je v tem članku verodostojna ugotovitev, vendar bo to potrebno nekomu prodati. Živim v precej "turističnem" kraju, vsaj ponujamo ga zelo, pa ni turizem tisti, ki bo prinesel blagostanje tu živečim prebivalcem. Gosti pridejo, se malce ogledajo in potem na WC v kakšno gostilno. Popijejo kavo, da jih sploh spustijo na WC in gredo. Problem je v tem, da mi goste, ki bi ostali in "zapravili" za naše razmere celo premoženje, ne bomo dobili, ker ni ravno tistega, kar je zgoraj citirano. Seveda obstajajo tudi izjeme, ki pa jih je premalo in bo tako tudi ostalo.
Ravno toliko sem pohajkoval po tujini, da lahko rečem, da sem skoraj vedno iskal storitve, ki so bile cenejše a so vseeno ponujale tisto dodano vrednost. Premožni so "stiskači". Revnejši pa nimajo, oz. ne želijo zapraviti, kar je isto.
Če upoštevamo vse dejavnike, vedno pridemo do relacije med ponudbo in povpraševanjem, ki kreira prilagajanje cen. Po naših izkušnjah smo vedno cenejši in cenejši, kljub dodani vrednosti.
Me res zanima, kakšna je bilanca turizma, seveda z vsemi investicijami, ki ga pogojujejo in prihodki, ki jih prinese.
Barbikat
# 18.10.2017 ob 17:52
Podatki Slovenskih zelesnic (spletna stran):
Srednja hitrost slovenskih potniskih vlakov je 47 km/h,tovornih pa 36 km/h.
Italija,Francija,itd,itd pa vlaki po 300 km/h! Kaj sedaj?
velika uharica
# 18.10.2017 ob 15:04
letališča, železnice, ljudje božji, prodati državno lastništvo, tudi Krka terme so problematične
Kazalo