Ture avanture
(7)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.3 od 11 glasov Ocenite to novico!
Bruno
Bruno, ki sodi v isto vrsto dinozavrov kot Antonio, torej med hadrozavre, je od svojega predhodnika daljši za en meter. Foto: MMC/Televizija Slovenija

Sesljan: Ob morju v družbi dinozavrov

Dinozavru Antoniu sta se pridružila še Bruno in Zdravko
12. avgust 2018 ob 13:35
Sesljan - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija

Tržaška občina Devin Nabrežina je raznovrstni turistični ponudbi ta mesec dodala še vabljivo posebnost.

Še nekaj dni bo v naselju Sesljan, natančneje v Informativnem središču, na ogled največji do zdaj najdeni dinozaver v Italiji in edini na svetu, ki je v kamnitem objemu ležal z upognjeno hrbtenico. Prvemu, Antoniu, se je tako pridružil Bruno, na arheološkem najdišču pa so odkrili obrise tretjega dinozavra, ki so ga poimenovali Zdravko.

Občino, ki z več naselji zaokroža kraški svet in obalo Tržaškega zaliva, letno obišče 150.000 obiskovalcev. "Tu je marsikaj zanimivega: Rilkejeva pot, Sesljanski zaliv, jama v Slivnem, pečine nad morjem, ki so del deželnega parka. Vse to so neverjetne lepote," je povedala županja občine Devin Nabrežina Daniela Palotta.

Bruna našli po naključju
Še pred časom je sloves kraja v svet poneslo petično turistično naselje Portopiccolo, zgrajeno v nekdanjem kamnolomu. Danes pa je Portopiccolo tudi eno najpomembnejših paleontoloških najdišč v Evropi. V njem so najprej našli Antonia, za njim še Bruna.

Geolog in vodja izkopavanj Flavio Bacchia je povedal: "Dinozavra Bruna smo našli po naključju, ko smo odkopavali prvega dinozavra, Antonia, za katerega smo vedeli, kje leži. Kamnito gmoto z Brunom sta preoblikovala dež in veter, zato smo okostje sploh opazili."

Dovoljenje za rekonstrukcijo dobili šele pred kratkim
V Ribiškem naselju je Bruno počival zadnjih 70 milijonov let, dokler ga pred 20 leti niso našli in ga v kamnitem objemu po kosih prepeljali v tržaški naravoslovni muzej. Dovoljenje za izkop oz. rekonstrukcijo so dobili šele na začetku letošnjega leta.

A rekonstrukcija ni bila lahka: "Morda je presenetljivo, da je bilo najtežje sestaviti 800 kosov skale, v katerih je bila glavnina okostja. Vse je bilo v zabojih. Trije ljudje so za to potrebovali štiri tedne." Hrbtenica te živali, ki je merila pet metrov in tehtala vsaj 700 kilogramov, je bila upognjena za 180 stopinj, zakaj, še ne vedo. Bacchia je pojasnil, da je bil Bruno rastlinojed, a "ni jedel trave, vsaj ne takšne, kot jo poznamo danes, ker je takrat še ni bilo."

Brunov čas so pričarali tudi s pomočjo pokušine življenja v morju. Valter Stor, avtor 3D-akvarija, pravi, da se z oživljanjem prazgodovine ukvarjajo že deset let.

Ali je imel Bruno prijatelje?
Poleg dinozavrov pa tudi ribe in školjke iz davnih časov spodbujajo niz vprašanj obiskovalcev, predvsem otrok. Eno pogostejših vprašanj je, ali je Bruno imel prijatelje. Vodička po razstavi Gioia Maria Franceschi na to odgovarja: "Ne morem vedeti, ali je imel prijatelje. Vem le, da je poznal veliko dinozavrov iste vrste. Lepo je o tem pripovedovati otrokom, saj imajo bujno domišljijo."

Sicer pa najdišče v Ribiškem naselju obeta nova presenečenja. Bacchia je pojasnil, da morajo izkopati še dinozavrov rep. "Pol metra od njega pa leži še en dinozaver. To je Zdravko, ki smo ga poimenovali po Zdravku Rebuli, lastniku jam v Repnu," je še dodal geolog.

Po avgustovskem gostovanju v sesljanskem Informativnem središču ga bodo preselili v tržaški naravoslovni muzej.

VIDEO
V Sesljanu na ogled največji najdeni dinozaver v Italiji
Sa. J., Mirjam Muženič, Televizija Slovenija
Prijavi napako
Komentarji
rooster
# 12.08.2018 ob 21:13
Lepa naša obala, ko se Kras spusti v morje...
rokers
# 13.08.2018 ob 08:06
Sesljan in okolica je čudovit kos zemlje, kjer se prepletata Kras in morje. Poleg jame v Slivnem je na meji s Sloveniji zelo zanimiva Grofova jama, pa Jama v Pejcih, nad Monfolcaonom - Tržičem so lepi hribčki z obnovljenimi jarki in kavernami (tudi naravna jama - Grotta dei pipistrelli: Cima Toti, Monte Falcone,..), malo bolj v notranjost je Doberdobsko presihajoče jezero nad njim Doberdobsko plezališče in obnovljena kasarna iz 1 sv vojne, na drugi strani nad Jamljami je hudo brezno Abisso Bonetti in lepe ture za MTB na Kremenjak. Skratka čudovita narava, ki je polna zgodovinskih obeležij in sledov 1 sv vojne in vse to nadgrajeno s super prijaznimi ljudmi: mix med Italijani in Slovenci je res nekaj lepega: prijazni, zgovorni, gostoljubni in z obilico humorja. Ni ga lepšega kot sredi jeseni naredit en tufo Sestjanu, malo poplezat, potem zvečer na eno od osmic v Medjo Vas, la pa na kmečki h Kovaču v Doberdob na domačo hrano in glaž belga... Al pa pozimi nardit en giro s kolesom si spotjo ogledat kako jamo, kaverno in končat na osmici. Al po spomladi it s kajakom od Ribiškega naselja pod Devinskimi skalami (in plezališčem) do Porto Picolla al pa še naprej do Costiere.. Al pa poleti na nočno kopanje in zabavo na plaži..lepi kraji, lepi cajti.... Edini greh je obupna kanalizacija pod Sesljanskimi stenami.
Zlobec
# 12.08.2018 ob 22:19
Kraški rob, nedeljiv del zemlje slovenskega naroda, kjer se opazi homogenost naselitve Slovencev. Tu se je začela dolga tradicija velikih dosežkov slovenskega pomorstva, dokaz da smo Slovenci od nekdaj bili pomorski narod. Koliko lepot na tem majhnem delu, menim da eno najbolj podcenjenih delov slovenske zemlje
milan65
# 13.08.2018 ob 08:18
jap, pozabli smo omenit tudi stari in novi Devinski grad, pa tudi izlet s kajakom z morja do izvira Timava je treba omenit.
milan65
# 13.08.2018 ob 07:57
Zelo dobro poznam te kraja in sem včasih dnevno dol, samo ne pretiravat s pomorstvom. Čupa je drevak, ki so ga uporabljali lokalni ribiči in je primeren zgolj za zrcalno mirno morje. Pa v Slivju bi lahko omenili stolpa v Slivju - zelo dobro ohranjena suhozidna stopla kaštelirja bronastodobnega naselja. Blizu je tudi izliv soče z naravnim rezervatom, pa na izredne lokalne osmice ne pozabit.
Franc 1952
# 14.08.2018 ob 11:02
Mene martinčki spominjajo na krokodile, ti pa so baje preživeli dinozavri! Pa smo tam, ker teh pa na Krasu ne manjka!:)
Jarik
# 14.08.2018 ob 00:45
Vsi zgornji komentarji odražajo občudovanje nad izkopanim dinozavrom, kot to znamo samo mi, slovenci. A nismo krasen narod?
Antonio in Bruno bi bila še kako vesela teh veselih črk, če bi bila živa, seveda, saj bi itak najverjetneje bila slovenca.
Kazalo