Ture avanture
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.1 od 34 glasov Ocenite to novico!
Tavčarjeva je bila ena izmed desetih pohodnikov, ki se je podalo na zahtevno pot. Foto: Stran na Facebooku La Grande Traversée des Alpes
Slovenske barve je zastopala Živa Tavčar. Foto: Stran na Facebooku La Grande Traversée des Alpes
Vse podvige so posnele televizijske kamere. Foto: Stran na Facebooku La Grande Traversée des Alpes
Pot je bila za udeležence tako fizično kot psihično naporna. Foto: Facebook stran La Grande Traversée des Alpes
Osvojili so največje vrhove. Foto: Facebook stran La Grande Traversée des Alpes
Se namakali v gorskih jezerih. Foto: Facebook stran La Grande Traversée des Alpes
In na koncu zaplavali v morju. Foto: Facebook stran La Grande Traversée des Alpes

Dodaj v

Slovenka, ki je prehodila alpsko transverzalo (in kamere so posnele cel podvig)

MMC v pogovoru z Živo Tavčar
2. julij 2018 ob 13:19
Ženeva - MMC RTV SLO

Zgodba je preprosta: deset pohodnikov se odpravi na pot, med njimi so Švicarji, Francozi, Belgijka in Slovenka. Med seboj se ne poznajo in na prvi pogled nimajo ničesar skupnega, razen ene želje: prehoditi alpsko transverzalo.

Med desetimi udeleženci, ki so se podali na 620 kilometrov dolgo pot od Ženevskega jezera do obale Sredozemskega morja, je bila tudi Slovenka, ki živi v Švici – Živa Tavčar. Podvig, ki se je za udeležence končal pred enim letom in iz katerega je nastal dokumentarni film Dolga alpska transverzala, je bil tudi zanjo velik preizkus. "Seveda je vrnitev v resnično življenje popolnoma druga zgodba. Neznanci so po štirih tednih postali neke vrste ekipa, ki drži skupaj v takšnih in drugačnih okoliščinah in ima pred seboj konkreten cilj. Vsi smo vedeli, da moramo priti do konca in si pomagati," je poudarila Tavčarjeva.

Francosko-švicarska dokumentarna serija Dolga alpska transverzala bo na sporedu vsak ponedeljek v juliju na 1. programu Televizije Slovenija.


Pohodniki so ubirali poti, po katerih so več stoletij potovali trgovci, krošnjarji, vojaki, romarji in celo roparji.

Več besed o pustolovščini smo izmenjali s Tavčarjevo.


Kako se je za vas začela zgodba, ki jo zdaj lahko gledalci spremljajo v obliki dokumentarne nadaljevanke?
Zgodba se je začela s kastingom in intervjujem z realizatorjema oddaje, Benoitem in Pierre-Antoinom.

Kaj vas je prepričalo, da sodelujete v podvigu?
Prepričalo me je to, da je bil izbor nastopajočih izjemno strog in so med 700 kandidati izbrali deset popolnoma različnih osebnosti. Zdelo se mi je super, da grem čez Alpe z ljudmi, ki jih ne poznam. Take priložnosti ne doživiš vsak dan.

In kaj je bila tista glavna motivacija, da niste vrgli puške v koruzo?
"Let it go ..."

Od Ženeve do Nice prek Alp. Prvo vprašanje, ki se ob tem poraja, je, kaj vse ste nosili s seboj v nahrbtniku in koliko je tehtal?
Nahrbtnike smo bili primorani prvi dan razbremeniti in vzeti samo najnujnejše. Kar je bilo preveč, smo dali podporni ekipi, ki smo jo v štirih tednih večkrat srečali. Na ramenih smo imeli približno od 38- do 45-litrske nahrbtnike. Vseh stvari pa smo imeli po dvoje in vsak večer smo prali, kar je bilo umazano.

Koliko ur ste hodili na dan?
Hodili smo odvisno od dneva: okvirno od štiri do 14 ur.

Kako so sploh potekale etape?
Daleč od vsakdanjika. Nič nismo načrtovali, morali smo se prepustili vodniku, da nas je vodil. Samo okvirno smo vedeli, katero etapo hodimo in koliko bo trajalo, da pridemo do naslednjega cilja.

Kdo je narekoval tempo?
Vsak je imel svoj tempo.

Kako drugače ste začeli dojemati veličastnost narave in samih Alp med potjo?
Narava se ves čas spreminja. Okolica Mont Blanca je popolnoma drugačna kot narava okoli Cola de Diable, ki je približno 40 kilometrov stran od Nice. A zadnji dnevi so bili najbolj mrzli in tehnično tudi dokaj zahtevni.

Kako je potekalo snemanje?
Snemalna ekipa – snemalec in snemalec zvoka – je delovala v dveh terminih: ena ekipa je snemala zjutraj in zvečer; druga je bila na terenu in je hodila z nami. Dogajanje je bilo snemano po "občutku".

Koliko časa so vam sledile kamere?
Ves čas.

Kakšna je bila dinamika med udeleženci, ko so kamere ugasnile?
Dinamika se ni spremenila.

Koliko je poleg fizične pripravljenosti na takšni poti pomembna psihična?
Oboje je pomembno. Vendar skupina veliko pomaga.

Kdaj so se "lomili" značaji in odnosi?
Ko so bili udeleženci primorani prebroditi območje udobja, ali ko so se morali prilagoditi, ali pa ko so bili nepripravljeni na vremenske spremembe.

Kakšen je občutek, ko po tednih hoje končno pridete na cilj?
Po štirih tednih hoje smo prišli v Menton, kjer smo se končno lahko vrgli v morje. Plavanje v slani vodi je drugačno kot plavanje v mrzlih gorskih jezerih ... Občutek, da je vsega konec, pa pride potem.

In kako je bil videti naslednji dan – prvi dan, ko pred vami ni bilo nove poti, ki bi jo morali prehoditi?
Veliko laže se je prilagoditi hoji, kot pa iztiriti iz štiritedenskega vsakdanjika, ki ga je zaznamovala hoja. Hoja nam dovoljuje, da se premikamo od točke A do točko B. V mojem vsakdanjiku je ta del nadomeščen s kolesom, ki mi dovoljuje, da se med tema točkama premikam veliko hitreje.

Seveda je vrnitev v resnično življenje popolnoma druga zgodba. Neznanci so po štirih tednih postali neke vrste ekipa, ki drži skupaj v takšnih ali drugačnih razmerah in ima pred seboj konkreten cilj. Vsi smo vedeli, da moramo priti do konca in si pomagati. Ob koncu ni več te napetosti, ni več cilja, je samo prehojena pot in nova izkušnja. Ta pot, sestavljena iz novih izkušenj, je en del posameznikovega življenjskega potovanja in je lahko profesionalno in humanistično zelo bogata.

Klavdija Kopina
Prijavi napako
Komentarji
Hijena
# 02.07.2018 ob 13:42
Hanibal je začrtal traso
lordslayer
# 02.07.2018 ob 13:39
Tole bi znalo biti pa zanimivo ..
Kalimero7
# 02.07.2018 ob 15:34
@exwannabe
To gotovo govoriš iz lastnih izkušenj...
Bi se pa strinjal s tabo, da v dveh tednih pretečeš kar nekaj kilometrov, sploh, če imaš hladilnik več kot 30 metrov od kavča... Ampak verjemi, da ti je lažje, ker višinske razlike pa le ne premaguješ.
shambala
# 02.07.2018 ob 17:14
Ok, ker vidm, da vam litri in kilogrami pri nahrbtnikih delajo tezave...
Jst sm meu ze dvakrat na trekkingu s sabo nahrbtnik 65l 10. Nisem ga mel nafilanegacdo konca, ampak hlede na opremonin materiale, ki jih danes delajo, sem imel vsega skupaj manj kot 10kg. Pa nisem mel nobene ekipe zraven, ki bi mi nosila ostalo opremo. Enostavno spakirov sm tist, kar se rabi na 500km pohodu. In ne, nisem spal v hotelih, sotor sm nosil s sabo vso hrano in vodo.
In tisti, ki trdi, da je prehoditi 600km v 4 tednih cist komot, naj prosim sproba neko podobno pot kot je ta iz clanka oz kako podobno. Pa da ga vidmo pol...
luckyss
# 02.07.2018 ob 15:58
Si upam trditi, da bi lahko bil članek zanimivejši glede na tematiko..
mbvana
# 04.07.2018 ob 13:46
Mene pa zanima, kako se počutijo kamermani, ki 24 ur na dan snemajo in hodijo zraven.
čofotalček
# 02.07.2018 ob 13:54
Hnaibal je šel počrez, ta teta je šla podolg.
Sicer pa je podobnih prečkanj kar dosti, lani je nekaj podobnega izvedel nek gorski kolesar.

Je pa tko, da v 40 litski nahbtnik dvomim, da tlačiš noter več kot kakih 13 kg. Verjetno so imeli mal več snemalne opreme in to je to.
ElTorro
# 02.07.2018 ob 20:50
@exwannabe
Dober si, glede na to, da je bil do leta 2012 rekord na tej trasi 11 dni.

Dober, ali pa poln...
Fleaa
# 03.07.2018 ob 08:32
sem gledal včeraj, pa videl že precej jamranja in jokanja klovnese že tretji dan ... pa vsi so se očistili zunanjih vplivov in bili nepopisno srečni... lepi posnetki pokrajine, drugače je pa to samo malo drugačen "big brother šov"
milan65
# 02.07.2018 ob 22:04
JJstyle. Glih nek strokovnjak za nahrbtnike najbrž nisi, si pomešal litre in kilograme. Sicer pa je za nošenje 8-10 kg najbolj primeren ravno 45 literski nahrbtnik ob upoštevanju dejstva, da na dolgih tural nosiš v nahrbtniku do 10 % svoje teže.
exwannabe
# 02.07.2018 ob 21:37
Vem ja kakšen je bil prej rekord, ampak mislim, da je imel takrat možakar nesrečo tudi z vremenom in je en dan ali dva moral čakati, da se je vreme umirilo. Tudi vem kakšen je sedaj rekord saj sta se pred nekaj leti dva gorska tekača s prevelikim egom dajala, kdo bo komu prevez rekord.

Se pa moram malo posuti s pepelom, gledam serijo in vidim, da v bistvu je pohod po poti drugotnega ali celo povsem nepomemben......bolezen sodobnega sveta in iskanje samega sebe....
ElTorro
# 03.07.2018 ob 17:42
Sicer pa je za nošenje 8-10 kg najbolj primeren ravno 45 literski nahrbtnik ob upoštevanju dejstva, da na dolgih tural nosiš v nahrbtniku do 10 % svoje teže

To ni nobeno *dejstvo* ampak nesmiseln pavšalizem, ki z realnostjo nima veze.
Težko si predstavljam povprečno žensko na dolgi turi s 6 kilogramskim nahrbtnikom. Oziroma, "do 6 kg" po tvojem "dejstvu".

Na enodnevni izlet še nekako, pa še to le če greš nekam, kjer lahko kjerkoli s poti hitro prideš na varno.
čik
# 03.07.2018 ob 10:20
LOL @fleaa,tudi meni se je zdel tole nek big brother show.
mike1968
# 02.07.2018 ob 14:47
Fajn :)
Pelegrinka
# 06.07.2018 ob 08:11
Težko si predstavljam povprečno žensko na dolgi turi s 6 kilogramskim nahrbtnikom???

Čisto povprečne ženske (mlade, stare, upokojenke...) gredo na Camino, na romarsko pot v Kompostelo in nosijo s seboj nahrbtnik okrog 10 kg ter prehodijo 800 in več km. Tale ekipa je nosila s seboj le najnujnejše, ostalim opremo so jim vozili spremljevalci, verjetno tudi hrano. Res so višje višinske razlike kot na Caminu, a tam nosiš 30 dni vse s seboj (vsaj pravi pelegrini), tako da to ni nič nenavadnega. Zgodbe pa so zanimive, hoja v samoti in hoja v skupini, vsak drugače in na svoj način. Tudi v Sloveniji so že hodili pohodniki, ki se med seboj prej niso poznali, po takšnih poteh, nedavno npr. skupina po slovenski Jakobovi poti, hodijo evropohodniki po E6 in E7, lani skupina z Goričkega v Piran.... Lani je šla manjša skupina peš iz Slovenije v Rim, več Slovencev je šlo peš v Kompostelo od doma, pa v Međugorje, dva slovenska pohodnika sta prehodila celo Jadransko magistralo....
milan65
# 04.07.2018 ob 18:06
El-Torro, Povprečne ženske ne hodijo na dolge ture Alpe.
JJstyle
# 02.07.2018 ob 14:14
@čofotalček

Uf, ja, moja napaka... sem zamenjal litre za kilograme. Tud moj je bil 45-ka, podaljšan 50-ka. Največji problem je voda. Če je sušno obdobje, jo moraš imet včasih s sabo tudi 5 litrov, tako da teža z vodo je bila tam od 10 do 15 kg.
exwannabe
# 02.07.2018 ob 18:57
@Kalimero7
Ja, iz lastnih izkušenj....malo manj kot 13 dni v lastni oskrbi...s spremstvom bi se dalo skrajšati še za kar nekaj dni...
exwannabe
# 02.07.2018 ob 15:20
Če prav razumem so hodili 4 tedne 620 km ...in kaj je tukaj tako posebnega pa res ne vem.....vsak, ki je vsaj malo aktiven je tega sposoben.... slovenska transverzala je približno enako dolga in verjetno s kar precej večjo višinsko razliko in če vmes malo potečeš jo imaš v 10-14 dnev v žepu.
Quatebriga
# 02.07.2018 ob 14:02
Spet slovensko čaščenje trpljenja ... Francka teče za vozom.
JJstyle
# 02.07.2018 ob 13:48
Na ramenih smo imeli približno 38 do 45 litrske nahrbtnike.

Uf, sam z nahrbtniki so pa čist pretiravali. Jaz sem prehodil tako slovensko planinsko pot kot rumeno pot Via Alpine z 10 kg nahrbtnikom. Ne vem kaj so tile nosili s seboj. Plezalne vrvi?
Kazalo