Ture avanture
(4)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.9 od 18 glasov Ocenite to novico!
Prva in najnovejša številka Planinskega vestnika. Foto: Arhiv Planinskega vestnika
Zdajšnji urednik Vladimir Habjan ni le navdušenec nad gorami, temveč tudi gorski reševalec. Foto: Arhiv Vladimirja Habjana
Nekaj naslovnic Planinskega vestnika. Foto: Arhiv Planinskega vestnika
Naslovnica prve številke. Foto: Arhiv Planinskega vestnika
Zadnja naslovnica - januar 2015. Foto: Arhiv Planinskega vestnika
Vseh osem urednikov Planinskega vestnika. Foto: Arhiv Planinskega vestnika
Vedno na lovu za novimi zgodbami. Foto: Arhiv Vladimirja Habjana

Dodaj v

V 120 letih izšlo za štiri metre in več kot 120 kilogramov Planinskih vestnikov

Revija za ljubitelje gora ima pestro zgodovino
8. februar 2015 ob 10:24,
zadnji poseg: 8. februar 2015 ob 10:56
MMC RTV SLO

Planinski vestnik, naša najstarejša še izhajajoča revija, prav danes praznuje 120 let izhajanja. Bralce je v tem času razveselilo okoli 1300 številk, v katerih je bilo na okoli 60.000 straneh objavljenih okoli 40.000 člankov, ki jih je pripravilo skupno več kot 10.000 avtorjev.

Impresivnim številkam ni videti konca. "Naš tehnični urednik je postavil vse številke eno na drugo in izmeril: kup je meril 4 metre. Verjetno bi, če bi želel prebrati vse številke, potreboval približno dve leti," pravi v teh dneh zelo zaposleni urednik Planinskega vestnika Vladimir Habjan, ki danes revijo pripravlja s še 10 sodelavci. Kot pravi, se sodelavci skozi leta iz različnih razlogov menjajo, vsem pa je skupen izjemen zanos, saj revijo ustvarjajo v svojem prostem času poleg rednih služb. "Stremimo k strokovnim člankom ali konkretnim reportažam, v katerih avtorji podajo vtise, ki so zanimivi in uporabni tudi za bralce. Revijo skušamo narediti tako, da bo primerljiva z najboljšimi evropskimi revijami."

Prvo številko so kot glasilo Slovenskega planinskega društva v Ljubljani izdali 8. februarja 1895. V njej je pisalo takole: "Da slovensko planinsko društvo doseže svoj namen (izdajati, pospeševati in podpirati zanimljive planinoslovne spise in slike), sklenil je odbor 'Sl. pl. dr.' od leta 1895. počenši izdavati blagemu planinoslovstvu posvečen mesečnik, kateri bode objavljal zanimljiva predavanja in različne planinoslovne spise in slike."

V okviru 9. festivala gorniškega filma bo med 23. in 27. februarjem v Cankarjevem domu na ogled razstava o 120-letnici Planinskega vestnika.

Arhiv slovenskega planinstva
Danes Planinski vestnik predstavlja najpopolnejši zgodovinski arhiv slovenskega planinstva in njegove krovne organizacije, Planinske zveze Slovenije. Od začetkov do današnjih časov je prehodil dolgo in zanimivo pot, med katero se je prilagajal tudi splošnim družbenim razmeram. Sama vsebina revije, ki izhaja kot glasilo Planinske zveze Slovenije, se je v tem dolgem obdobju sicer spremenila, vendar pa vseskozi ohranja osnovno poslanstvo: ljubezen do planin, gora in planinstva kot načina življenja.

"Planinski vestnik je v svoji bogati zgodovini uspešno združeval vsebine, ki so zanimive za širok krog ljubiteljev gora, z vsebinami, ki so pomembne za planinsko organizacijo. Verjamem, da bo Planinski vestnik tudi v prihodnje ohranjal primerno razmerje med raznovrstno planinsko tematiko in tako še naprej ostal osrednja slovenska revija s področja planinstva, obenem pa tudi revija planinske organizacije – to bi bila tudi moja osrednja želja ob 120-letnici revije. Ob tej priložnosti bi se zahvalil vsem, ki so od začetkov do danes kakor koli sodelovali pri ustvarjanju spoštljive tradicije Planinskega vestnika," 120-letnico Planinskega vestnika pozdravlja predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik.

Želimo nadaljevati tradicijo revije, ki je res bogata. Do tega čutimo odgovornost, pri tem pa skušamo slediti času, pojasnjuje Habjan. "V začetku revije je bil močen nacionalni naboj, saj so nam Nemci prevzemali hribe, kar je bil eden od pomembnih dejavnikov, da je revija sploh začela izhajati. Že kmalu pa so bili v reviji različni napotki planincem, včasih so, recimo, objavljali tudi informacije o voznih redih vlakov."

Vestnik je bralcem podajal informacije o najpomembnejših dogajanjih v planinstvu, od organizacijskih, društvenih in gospodarskih do športnih, odpravarskih in drugih, znanstvene in poljudnoznanstvene članke iz zgodovine planinstva, orografije, meteorologije, glaciologije, speleologije, toponimije in drugih ved, planinsko-alpinistične potopise, članke o naravi in varstvu narave, leposlovne prispevke, pesmi in slovstvene ocene.

"V preteklih letih so za Planinski vestnik pisali različni, tudi zelo znani in cenjeni pisci. V 50. letih in tudi že prej je Vestnik objavljal tudi številne feljtone. Recimo Mira Marko Debelakova je pisala o Triglavu, Janko Mlakar o zgodovini planinske organizacije, dr. Henrik Tuma pa je pisal potopise," našteje nekatere avtorje, ki so pisali v preteklih desetletjih. V reviji objavljajo tudi prispevke avtorjev-bralcev, v skladu z vse bolj načrtovano uredniško politiko pa več kot pol revije napolnijo naročeni prispevki, ki jih pišejo strokovnjaki in poznavalci.

8 urednikov, od 32 let do 11 mesecev
V 120 letih je reviji urednikovalo osem urednikov, kar pomeni, da je v povprečju vsak urednikoval 15 let. "Najdlje, kar 32 let, je bil urednik dr. Josip Tominšek, ki je uredil 26 letnikov, vmes je bilo namreč 6 let premora, ko revija zaradi vojne ni izhajala. Največ letnikov, med letoma 1950 in 1979, pa je uredil Tine Orel. In še zanimivost: najmanj časa, samo 11 mesecev, je leta 1986 urednikoval Milan Cilenšek, ki je preminil pred nekaj leti," pojasni Habjan nekaj zanimivih podatkov.

V letu 2012 se je po dobrih desetih letih končal projekt digitalizacije vseh številk Planinskega vestnika. Danes so vsi izvodi od leta 1895 dostopni v formatu PDF na spletni strani www.pvkazalo.si.

Velik korak naprej je pomenila sprememba formata revije, ki so ga spremenili leta 2010. "Povečanje formata po 115 letih izhajanja je bil kar šok. Dal sem pobudo za to, vendar bi bilo to brez podpore uredništva nemogoče," pravi Habjan in ob tem pojasni, da je do njegovega prihoda leta 2001 revijo vedno urejal le urednik. "Prejšnji urednik je sicer imel na papirju uredniški odbor, a ga ni nikoli sklical, vse je delal sam. Ko sem prevzel urednikovanje, pa smo uvedli delitev dela: vsak ima svoje področje."

S časom naprej
Kot pravi urednik, je spremembo težko uvesti, pojavljali so se številni pomisleki, a se je izkazalo, da gre za korak naprej v pravo smer. "Večji format nudi več možnosti oblikovanja, večje fotografije, več infografik, uvedli smo sredico, časovnice, ankete ... Mislim, da je bilo to dobro sprejeto pri bralcih," se veseli dobrega sprejetja spremembe. Osrednje teme določajo za celo leto vnaprej, vanje pa skušajo zajeti zelo različne tematike.

"Meni največ pomenijo pohvale bralcev. Ko srečujem ljudi po hribih, doma in v tujini, nisem še nikoli slišal nobene ostre kritike. To je največje zadovoljstvo, ki ga imamo, do teh pohval čutimo veliko hvaležnost in te nas spodbujajo, da delamo naprej," še pravi. Po zadnjih spremembah članarina v Planinski zvezi ne vključuje več naročnine na revijo, zaradi česar pričakujejo osip naročnikov, vendar pa je Habjan optimist in prepričan je, da bo Vestnik na takšen ali drugačen način še naprej razveseljeval vse ljubitelje planin.

Ksenja Tratnik
Prijavi napako
Komentarji
ZeK
# 08.02.2015 ob 14:48
tisti vestnik, ki ga skušajo spraviti na rob preživetja spraviti novodobni plenilci!

preberite si uvodnik novembrske številke

http://www.planinskivestnik.com/files/Fi
le/_PV_2014_11.pdf
povžek
# 09.02.2015 ob 18:29
Zakaj in komu koristi od ločitve A in B članarine? (včasih si ga dobil skupaj). Da so jo lahko povečali.
melanholik
# 09.02.2015 ob 21:36
Kaki novodobni plenilci? Preprosto je bila sprejeta odločitev, da se ga odslej ne bo več turilo vsakemu članu ne glede na to, ali ga želi ali ne. Popolnoma korektna odločitev.
oziris.va
# 08.02.2015 ob 12:01
Zanimivo. A pol se to ni začelo po 1945?
Kazalo