Obiskali smo žirovsko območje, kjer je med obema vojnama tekla rapalska meja in na svoj način zarezala v življenja tamkajšnjih ljudi. V Žireh bo namreč konec aprila potekal klekljarski festival, ki postaja živa kulturna dediščina.

Posavje se skozi projekt Slovenija hodi turistom aktivno odpira s festivalom posavskih tematskih poti, ki bodo potekale vse od začetka maja pa do konca avgusta. Pripravljenih je kar več kot 30 organiziranih pohodniških, kolesarskih in konjeniških tur s strokovnim vodenjem. Vse poti imajo svojo zgodbo, vezano na interpretacijo naravne in kulturne dediščine, pa tudi na posavsko kulinariko. Izbirate lahko med rudarsko potjo Tk Pav v Šentjanžu, učno potjo Savus v Radečah, potjo trapistov v Brestanici ter potjo vina in sonca na Sromljah. V projekt tematskih poti je vključenih vseh šest posavskih občin, ki skušajo produkt s pohodništva popularizirati turistično prezrto destinacijo Posavje.

Podpornik projekta Slovenija hodi in promotor aktivnega načina življenja je tudi olimpijec Primož Kozmus, ki pohodnike tudi vabi v Posavje. Posavski turistični delavci imajo za pohodnike pripravljene tudi ugodne pakete namestitev in programe, ki so s svojo vsebino vezani na čas pohodniškega festivala. Izbirate lahko med hoteli, mladinskimi hostli in namestitvami na podeželju.

Prihodnji teden se v Žireh začnejo tradicionalni klekljarski dnevi. Dogodek je namenjen predstavitvi žive dediščine ročne obrti klekljanja. Pri nas se je klekljanje z Idrijskega razširilo po drugih koncih Slovenije, najbolj množično na žirovski konec, kjer obrt ohranjajo v klekljarskem društvu Cvetke. In da ne bo pomote - za lepo čipko niso dovolj samo spretni prsti, štejejo predvsem izkušnje. Žirovske klekljarice čipke izdelujejo s križanjem, sukanjem in prepletanjem niti, navitih na kleklje.

V raznolikem programu klekljarskih dni pa ima svoj prostor tudi pohod skozi Zalo. Gre za dolino, o kateri je pisal tudi pisatelj Ivan Tavčar. Pot vodi po slikoviti pokrajini Žirovskega Vrha in se ponekod srečuje tudi z Rupnikovo linijo. Dolga je 12 kilometrov, po težavnosti pa je primerna tudi za družine z majhnimi otroki. Je dobro označena z informacijskimi tablami in markirana. Pohod pa je na različnih točkah obogaten tudi z igranimi prizori o kontrabantu oziroma tihotapstvu, ki je tod živahno tekel v času Rapalske meje med takratno Italijo in Kraljevino SHS.

Marjana Grčman, Na lepše