Hitler je Orlovo gnezdo obiskoval poredko. Tudi pogosti bombni napadi na Nemčijo med drugo svetovno vojno so z bombami Orlovemu gnezdu prizanesli. Foto: Siniša Rančov
Hitler je Orlovo gnezdo obiskoval poredko. Tudi pogosti bombni napadi na Nemčijo med drugo svetovno vojno so z bombami Orlovemu gnezdu prizanesli. Foto: Siniša Rančov
Megalomanski projekt izgradnje te trdnjave je vključeval tudi posebno dvigalo, ki je bilo narejeno iz dragih materialov. Foto: Siniša Rančov
Stavba je ostala legendarna tudi v povojnem času. Ameriški filmarji so jo pogosto uporabljali v filmih. Foto: Siniša Rančov

Berchtesgaden, bavarsko gorsko mestece, je veljalo za počitniško pribežališče nacističnih veljakov. Adolf Hitler je svoje razkošno domovanje imel na vrhu gore, na višini 1.834 metrov. To je bilo darilo stranke za njegov 50. rojstni dan, samo izgradnja ceste do območja pa je – preračunano v današnjo valuto – stala okoli 150 milijonov evrov.

Do rezidence, poimenovane Orlovo gnezdo, je skozi zgornji del gore zgrajeno dvigalo, ki je v uporabi še danes. V bližini so si počitniške hiše postavili nacistični veljaki Himmler, Göring, Göbbles, poseben kompleks pa je bil namenjen visokim SS-ovcem.

Čeprav Hitler Orlovega gnezda ni obiskoval pogosto, saj se je bal višine, je tukaj konec 30. let 20. stoletja gostil nekatere voditelje evropskih držav, ki so se z njim skušali pogajati. Popuščanja in kompromisi niso zadovoljili njegovih apetitov in izbruhnila je vojna. Veliko dragocenega materialnega vojnega plena – od umetnin, dragih kamnov in drugih stvari - je svoj prostor našlo prav v vilah v Berchtesgadnu.

Ponudbe za uničenje trdnjave
Kako znana je bila ta trdnjava, kaže tudi zapis v časopisu Ameriška domovina, ki so ga izdajali slovenski izseljenci v ZDA. Decembra 1940 lahko najdemo to objavo: »Kdo gre na Hitlerja? Publicist Haldeman Julius je pripravljen plačati za pol tone bomb, ki bi jih kdo vrgel na Hitlerjevo poletno bivališče v Berchtesgaden na Bavarskem. Dalje je pripravljen dati $100 za gazolin, ki bi ga porabil bombnik do tja in nazaj. Publicist je poslal ponudbo angleškemu premierju Churchillu

Bitka, kdo bo osvojil Orlovo gnezdo
Hitler je sicer verjel, da je Orlovo gnezdo neosvojljivo, in res so mu mnogi bombni napadi nad Nemčijo povsem prizanesli. Spomladi leta 1945, ko je že naredil samomor, pa so zavezniške čete po različnih poteh prodirale tudi v bavarske gore. Za to, kdo bo prvi prodrl do Orlovega gnezda, se je bil pravi boj.

Ne samo, da je rezidenca predstavljala simboličen kraj snovanja zlovešče Hitlerjeve politike, tukaj si je bilo mogoče nagrabiti največ dragocenosti in čez leta svojim vnukom pripovedovati, da imaš pribor, vrč, prt, uro, ki je bila nekoč Hitlerjeva last. Priljubljen spominek je bil tudi del marmornatih ploščic iz sprejemne dvorane, ki so jih ob gradnji pripeljali iz Italije.

Kdo je kraj resnično prvi dosegel, se ne ve – po prsih se je trkalo več različnih čet. Ali so bili to ameriški padalci, ki jih je Steven Spielberg ovekovečil v seriji Peščica izbranih (Band of brothers), ali vojaki ameriške pehotne divizije ali pripadniki francoskih oklepnih enot, niti ni tako zelo pomembno.

Lepota gorskih vrhov
Verjetno pa držijo spomini padalcev, ki opisujejo navdušenje nad lepoto kraja, zasneženih vrhov okoliških gora, cvetočih travnikov in ostrega zraka. Ter mnogih dragocenosti, ki so jih poslali domačim čez lužo.

Orlovo gnezdo je vse do 60. let ostalo v rokah zavezniške vojske, nato pa so ga predali Bavarski. Ta ga je ohranila v prvotnem stanju – kot spomin in opomin na temni del preteklosti. In postalo je priljubljena turistična točka, pogosto pa nastopa tudi v povojnih ameriških filmih.