Vaša ocena: 
Ocena 4,8 od 49 glasov
Ocenite to novico!
V četrtek je minilo 232 let od prvega vzpona na Triglav, ki so ga 26. avgusta leta 1778 osvojili štirje Bohinjci - Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer.
Najvišja slovenska gora Triglav je pomembna ne le za Slovence, ampak tudi v evropskem in svetovnem merilu. Mogočni mejnik v alpski verigi s svojo značilno podobo in kulturnozgodovinskim pomenom velja za enega najprepoznavnejših simbolov slovenstva, zato je dobil svoje mesto tudi v državnem grbu.
Triglav kot mejnik v planinskem svetu
Kot je poročal Radio Slovenija, je s Triglavom povezana bogata planinska zgodovina, s katero se lahko Slovenija pohvali pred dosti številčnejšimi narodi alpskega sveta. Prvič je bil osvojen osem let prej kot Mont Blanc, 22 let pred Grossglocknerjem in 87 let pred Matterhornom. Šele 79 let po prvem vzponu na Triglav je bila v Angliji ustanovljena prva planinska organizacija na svetu sploh.
V Sloveniji smo svoje prvo planinsko društvo dobili 94 let po podvigu, s katerim so se v zgodovino zapisali "štirje srčni možje" Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer. Triglav pa se je kot simbol slovenstva dokončno uveljavil z župnikom Jakobom Aljažem, ki je za nekaj goldinarjev od dovške občine odkupil njegov vrh, in ga pozneje, z znamenitim stolpom, ki ga je na njem postavil, podaril Slovenskemu planinskemu društvu.
Na slovesnosti tudi Pavel Gantar
Prvi osvojitvi vrha Triglava je posvečen praznik občine Bohinj. Vsako leto v Ribčevem Lazu ob spomeniku četverici poteka tradicionalna proslava in tako je bilo tudi popoldne. Slavnostni govornik na proslavi je bil predsednik državnega zbora Pavel Gantar.
Je pa tudi res, da markiranje in gradnja koc ne bi bilo tako hitro in uspesno, ce se ne bi bockal z grdimi Nemci, ki so bili tako posredno in neposredno precej zasluzni za razvoj planinstva v SLO.
Sprašujem se, kolikokrat so bili tisti, ki tako veselo pritiskajo thumb down.
oz.: http://web.vecer.com/por
tali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2
010082705570180
A ker je že govora o prvi planinski organizaciji na svetu (morda pa kdo ne ve) ...
Leta 1872 so v Bohinju ustanovili društvo Triglavski prijatelji, prvo planinsko organizacijo na slovenskem. Imeli so vse, kar potrebuje planinsko društvo: svoje ime, svojega predsednika Ivana Žana (srednjevaški kaplan - lahko ga imenujemo tudi bohinjski Aljaž - kmalu po ustanovitvi društva je bil prestavljen na drugo službeno mesto /le zakaj?/ in društvo je usahnilo), svojo in prvo planinsko kočo pod Triglavom, "Triglavski tempelj" (na mestu sedanje Planike), ki ga je leta 1872 zgradil Jože Škantar - Šest iz Srednje vasi in svojo pot na Triglav. Niso pa imeli potrjenih društvenih pravil, ker to ni bilo v interesu politično najmočnejšega naroda večnacionalne Avstrijske države zato ustanovitev ni uspela. Izgovor za nepotrditev je bil docela banalen: Da v pravilih piše, da je društvo ustanovljeno v Bohinju, ki ni kraj ...
Ekola - Avstrijska država nam je preprečila, da se slovenska planinska organizacija ni rodila že leta 1972, pač pa smo jo dobili šele leta 1893.
Leta 1874 so potem Nemci na Kranjskem ustanovili svojo sekcijo Nemško-avstrijskega planinskega društva (DÖAV), ki je leta 1877 poleg Triglavskega doma zgradilo svojo Triglav-Hütte. Kasneje so v Bohinju zgradili še dve koči - pod vrhom Triglava Kočo Marije Terezije (Maria-Theresienhaus), pri Sedmerih jezerih pa Siebenseehütte. Kočo Marije Terezije - današnja Planika - so v sedanji podobi dogradili leta 1912. Na Ravenski planini pod Črno prstjo je imel Avstrijski turistovski klub (ÖTK) Malnerjevo kočo (Mallnerhütte) ...
Med slovenskim in nemškima planinskima društvoma je potekal boj za prevlado v slovenskih gorah. Naši dedje so se tujemu prodoru hitro in uspešno postavili po robu z gradnjo lastnih koč in z markiranjem ter označevanjem gorskih poti.
In tako dalje ...
Mogoče je v tem tudi drobec odgovora tistim nejevernim Tomažem, ki ne razumejo, zakaj smo v Sloveniji potrebovali Slovenski planinski muzej!
Pa glih v Angliji- ko ma tko " veliko" veliko gora.
Če še ni bil, se javim, da ga namaham s štrikom. :D
zato pa te ljubim in bom te vsekdar,
in zadnja ko ura odbila mi bo,
pod tvojim obzorjem naj spava telo,
kjer radostno ptički naznanjajo dan:
oj Triglav, moj dom, kako si krasan!