Vaša ocena: 
Ocena 4,8 od 44 glasov
Ocenite to novico!
Čebulasti zvoniki se dvigajo v temno nebo, na pokopališču se indijanska grobna kultura meša s pravoslavnimi križi, vidimo lahko napise v cirilici na razpadajočih kočah in babuške v bizarnih trgovinicah. To je Rusija. Na Aljaski.
Guvernerka Sarah Palin se je ne dolgo nazaj tako (ne)slavno hvalila, da lahko s svojega dvorišča vidi Putinovo Rusijo.
Vse lepo in prav, če bi govorila o intrigantnih ruskih enklavah sredi ameriške divjine, ne pa o zunanjepolitičnih izkušnjah. Ta za mnoge najlepši košček ZDA je bil namreč dolga leta rusko ozemlje - dokler ni ameriški senat leta 1867 potrdil nakup Aljaske od ruskega cesarstva - za 7,2 milijona dolarjev oz. pičlih pet centov na hektar.
142 let kasneje je ta najsevernejša zvezna država tipično ameriška v mnogih pogledih - police supermarketov se šibijo pod težo visokokalorične hrane, na radiih odmeva klasični rock, na cestah kraljujejo klasični ameriški pick-upi, ureditev nacionalnih parkov je več kot zgledna, iz opazovanja Mt. McKinleyja, najvišje (in najbolj v oblakih) ameriške gore, pa so naredili pravi komercialni biznis.
Ko se rusko sreča z indijanskim
A kljub temu ruski časi tu še niso pokopani in pozabljeni. Nikolaevsk, Razdolna, Voznesenka ... Že imena zaselkov dajejo slutiti slovanske korenine. Nekatere vasi, kot je Ninilchik, so danes na pol mesta duhov, prepredena s plevelom in visoko travo, ki delno zakriva napise v cirilici na odpadajočem ometu rdeče-rumenih lesenih koč ob morju.
Spet v drugih, kot, denimo, v Kenaiu, o ruskem vplivu priča le nezamenljiva pravoslavna cerkev s čebulastimi kupolami, kjer nas pozdravi duhovnik z dolgo brado in slavnostnim pokrivalom, ki beza iz nas družinsko deblo in pravoslavne prednike: "Slovenski? Grejt, vi hev a Serbian near by. Speak pa ruski?"
V Eklutni se pravoslavni vplivi posrečeno mešajo s tradicijo tamkajšnjega indijanskega plemena Atabaskov. Ruski pravoslavni misijonarji so sem pripotovali okoli leta 1840, njihove prakse pa so se stopile z avtohtonimi. Rezultat: izjemno slikovite, živopisane "dušne hiške" (spirit houses), ki jih lahko vidimo na čudovitem, skoraj 400 let starem pokopališču, ki je danes zgodovinski park.
Kjer se je čas ustavil pred 140 leti
Nikolaevsk je zgodba zase. Do te močno izolirane vasi se vozite dobesedno na slepo: prek gričev, gozdov, po makadamskih poteh in kolovozih, brez kakršnek oli oznake pripeljete v svet zase. Svet, ki definitivno ni ameriški.
To je bivališče ruskih "starovernikov" (Old Believers oz. Staro-Obračestvo, odpadnikov uradne Ruske cerkve), še vedno oblečenih kot v 19. stoletju: dekleta in žene v rožastih krilih do tal in rutah na glavi, moški v bogato okrašenih srajcah in ročno vezenih pasovih. Govorijo staro ruščino, njihovih domovanj ne smeš slikati niti od zunaj, pred zvedavimi turisti pa se vztrajno skrivajo.
Nina, ruska kraljica
Izjema: Nina. V Nikolaevsku suvereno, z ameriško žilico za posel, rusko odločnostjo in neverjetno vsiljivostjo vodi Samovar Cafe, kičasto gostilno/trgovinico s spominki/fotostudio/muzej/"kdobivedelkajše".
Za Samovar verjetno nihče ne bi vedel, če ga ne bi v svoji izdaji o Aljaski tako opeval Lonely Planet. "Ver did ju hir abaut mi? Lonely Planet, jes?" zažvrgoli nasmejana matronasta dama v najbolj kičasti opravi in z močnim naglasom (čeprav je bila rojena tu), medtem ko si z eno roko na glavo veže še bolj kičasto čepico/tiaro, z drugo pa že vleče iz omar sestavine za cmočke.
"Ju vil it, jes? Aj mejk d best boršt. Ju vil eat it and ju vil love it and ju vil kam bek for mor." Ugovorov ne sprejema, v posel je vpeljala še svojo vnukinjo, ki ima pri 11 letih že enak poblaznel pogled in občutek za ("fejk") ruski kičeraj. Iz Samovarja komaj pobegnemo brez babušk, gore pirošk in spominske fotografije nas v "tradišnl ruski" opravi.
Popolnoma ameriški ocvrti fish & chips v turističnem Homerju se še nikdar niso tako prilegli. Nina pa nas leto dni kasneje še vedno občasno preganja v nočnih morah.
Tekst in foto:
Marsikateri kraj si nam že približala, to je pohvale vredno, sama pišeš, imaš voljo. Bravo!
Zmotijo me pa fotografije, ki se ponavljajo. Zakaj ena cerkvica na petih slikah? Izbereš najboljšo in namen je dosežen. Ljudje na slikah tudi ne bi nič pokvarili.
Verjamem, da tega ne boš sprejela kot zajebavanje, želim veliko užitkov še naprej!
Razprava o komunizmu je nastala tukaj kot dodatna debata, kaj bi bilo če Rusi ne bi prodali Aljaske. Žal smo s to debato in ostalim povezanim čisto zasmetili komentarje hehe :)
No...če pomislim...Jezus ni imel privatnega lastništva..delal je po svojih močeh (v njegovem primeru veliko) in s tem dajal družbi..jemal pa samo koliko je rabil. Zdaj sem malo zmeden. Mogoče pa imate prav.
tistim, ki razpravlajajo o internetu. Če bi bili komunizem povsod bi ne imeli interneta, ampak ne zaradi razloga, ker bi ga ne dovolili, ampak zato, ker preprosto komunistični sistem je imel tako organizacijo, da je preprečeval kakršenkoli človeško razvoj in zato interneta sploh bi ne bilo. Kaj šele vsega ostalega kar imamo danes. Komunizem je bil zmožen samo odpirat tovarne v katerih se je delalo to kar je že bilo pred njihovim sistemom iznajdeno.
Kaja vse pohvale!
Ej Kaja sej res a me kdaj uzameš zraven :)))
odličen članek, z ravno pravo kombinacijo dejstev, humorja in fotk!
Meni je članek ful dober. Zanimivo, no. Vem pa, da se marsikateri indijanec tam prekriža na pravoslavni način.
Pa če lahko še jaz svoj baj d vej dodam. Internet se začne razvijati okoli 1960, WWW pa leta 1989.
Jaz sem rekel, da Domoljub ne bi imel interneta. To pa zato, ker bi tukaj imeli komunistični režim, ki gotovo ne bi želel imeti interneta na voljo vsem ljudem.
Tako da ... malo se zamisli in ne sklepaj vedno v trenutku in obtožuj opranih možganov vseh okoli sebe.
Spet znak opranosti možganov. Kolikokrat moram povedati, da interneta niso izumili Američani, pač pa sta kodo za World Wide Web, ki ga uporabljamo danes, napisala Robert Cailliau (Belgijec) in Sir Tim Berners-Lee (Anglež), ki sta bila zaposlena na CERNU blizu Ženeve v Švici.
Zanimiv članek. Kaja Sajovic je zgleda ena redkih novinark tukaj, ki kar precej člankov sama napiše in ne samo prevaja. Pa še pri prevodih je običajno toliko poštena, da napiše od katerega vira je bilo povzeto.
Baj d vej, fani stajl of kuotink.
Super slike
Kaj bi šele bilo, če Rusi ne bi prodali Aljaske in bi bili med hladno vojno Američani obkroženi z dveh straneh - Kube in Aljaske :)