Pri GoOptiju ni standardnega voznega reda, saj prevoz opravijo takrat, kot ustreza potnikom, z vozilom, ki ustreza številu prijavljenih. Z novo spletno stranjo bo mogoče prevoz naročiti tik pred zdajci, do dve uri prej. Foto: Facebookova stran GoOpti
Pri GoOptiju ni standardnega voznega reda, saj prevoz opravijo takrat, kot ustreza potnikom, z vozilom, ki ustreza številu prijavljenih. Z novo spletno stranjo bo mogoče prevoz naročiti tik pred zdajci, do dve uri prej. Foto: Facebookova stran GoOpti
Marko Guček
Direktor GoOptija Marko Guček se trenutno največ ukvarja s prenovo spletne strani in širitvijo podjetja v tujino. Foto: MMC RTV SLO

Začeli smo z enim kombijem oziroma želeli smo si celo, da bi le našli prevoznike, ki bi vozili za nas, ampak nihče ni hotel tvegati z nami, vsem se je zdelo nemogoče, da bi bilo kaj takšnega dobičkonosno. Tako smo bili prisiljeni kupiti svoj prvi kombi, a že v treh mesecih smo začeli pokrivati svoje stroške, tako da smo hitro kupili nova vozila.

GoOpti
Mlajši, starejši, z nahrbtnikom ali dragim kovčkom, povsem običajni ljudje ali znani obrazi. Na fotografiji so člani plesne skupine Maestro, ki jih je oktobra GoOpti pripeljal na koncert Severine, na katerem so jo spremljali. Foto: Facebookova stran GoOpti

Tudi če je samo en potnik, ga peljemo in pač naredimo izgubo. Ampak prav tukaj je ta inovativni sistem, ki smo ga morali razviti - kako ugotavljamo, kakšna bo situacija čez mesec ali dva, da ne bomo vozili le enega, in kakšne cene postavljati, da se nam bo to izplačalo in bo istočasno zanimivo za potnike.

Za uporabnika bo nova spletna stran predvsem veliko bolj prijazna, kar pomeni, da bo lahko hitreje in lažje izvedel nakup, istočasno bo tudi bolj smiselno vse skupaj. Trije različni tipi prevozov ostajajo, le z rahlimi spremembami.

GoOpti
Iz Ljubljane imajo 'pokrita' že vsa najpomembnejša bližnja letališča. Foto: Facebook stran GoOpti

Mislim, da bi morale biti cene na številnih destinacijah, pa tudi v primeru nakupa v zadnjem hipu v prihodnosti še ugodnejše. Da, cene bi se morale samo spuščati.

Upam, da se bomo z Adrio Airways kmalu začeli skupaj tržiti na italijanskem in hrvaškem trgu ter da bodo Italijani in Hrvati spoznali, da jih lahko pripeljemo na Brnik, saj Adria vendarle ima neke destinacije, ki jih njihova letališča ne pokrivajo.

GoOpti
Velik poudarek dajejo tudi zanesljivim vozilom in voznikom, ki morajo biti razgledani, izurjeni in prijazni. Foto: Facebookova stran GoOpti

Težko, da bi Ljubljana kadar koli postala beneško letališče, ker je tam vendarle 200 direktnih linij na vse konce Evrope in prek oceanov, Ljubljana pa lahko morda le podvoji ali v najboljšem primeru potroji število direktnih destinacij, kar bi bilo pa seveda samo dobro.

Verjetno ste na cestah že kdaj opazili bele kombije z napisom GoOpti. To je slovensko podjetje, ki je tako rekoč iz nič postalo glavni nizkocenovni cestni prevoznik pri nas. Deluje dobri dve leti in ponuja prevoze na okoliška letališča - v Benetke, Trst, Milano, Zagreb, Celovec, München, na Dunaj ... Zapeljejo vas tudi drugam, kamor si pač vaše srce poželi. Popotnikom so se prikupili predvsem z odzivnostjo, zanesljivostjo in ugodnimi cenami, opazila pa jih je tudi stroka. Na Slovenskem forumu inovacij so za sistem pametne organizacije prevoza potnikov prejeli posebno priznanje za najbolj inovativen poslovni model.

GoOpti je danes del podjetja TM Vista in ima več kot deset zaposlenih v pisarni, več kot 40 voznikov, skupaj s franšizami pa že več kot 50 vozil, ki v povprečju dnevno prepeljejo od 300 do 400 potnikov. Gre za edinstveno idejo, pa tudi izvedbo, ki je bila plod razmisleka treh poslovnih partnerjev. Eden izmed njih je Marko Guček, 32-letni Ljubljančan, ki je po diplomi na ekonomski fakulteti v Ljubljani opravil magisterij iz turizma, nato pa zaplul v poslovne vode. Danes je gonilna sila GoOptija, podjetja, ki iz leta v leto raste, prihodnje leto pa se širi tudi v tujino.

Uspešna Slovenija je projekt za optimizem in spodbudo. V MMC-ju želimo z njim predstaviti posameznike, podjetja in ustanove, ki so za odličnost na svojem področju pred kratkim prejeli priznanje ali nagrado. Uspešni učenci, inovatorji, podjetniki, kmetje, zdravniki, umetniki, znanstveniki, športniki ... Njihovi dosežki vzbujajo upanje, da se bo Slovenija s svojo ustvarjalno močjo vendarle prebila med vitalne družbe.
Svoje predloge pošljite na naslov uspesna.slovenija@rtvslo.si

Slovenski popotniki, pa tudi občasni potniki se pogosto pritožujejo nad majhnostjo Slovenije oziroma našega letališča, do katerega je tako rekoč nemogoče priti z javnim prevozom, poleg tega pa je z Brnika na katero koli bolj oddaljeno destinacijo mogoče priti le s prestopanjem. Po drugi strani je okoliških letališč cel kup. Vi ste to našo majhnost obrnili v svojo korist in spisali zgodbo o uspehu.
Točno to. V osnovi smo mi tudi lastniki turistične agencije Uniglobe, kjer smo sicer specializirani za poslovna potovanja. V tej agenciji smo si že leta 2008, ko se je začela kriza, zelo prizadevali, da bi znižali stroške poslovnih potovanj, in opazili, da so potovanja in letalske vozovnice z okoliških letališč zelo ugodni, veliko ugodnejši od Ljubljane. Ker smo veliko ponujali tudi te vozovnice, so nas podjetja pogosto spraševala, kako lahko pridejo do teh letališč, oziroma so preračunavala potne stroške do tam. Takrat je prišla ideja, da bi organizirali ali vsaj ponujali prevoznike, ki nekateri še danes vozijo do bližnjih letališč. A kot agencija, ki hoče zanesljivost, nismo mogli delati z nikomer izmed njih, ker so vsi peljali le, če so nabrali dovolj potnikov oziroma samo ob določenih urah, včasih se je zgodilo celo, da nekoga sploh pobrali niso. Zato smo sodelovanje z njimi takoj prekinili in začeli razmišljati, kako bi mi sami naredili nekaj zanesljivega. Istočasno smo takrat imeli tudi spletni portal www.sloveniabreak.com, ki je bil usmerjen k tujcem, ki bi prišli v Slovenijo, želeli smo prodajati Slovenijo. Ponujali smo doživetja, možnost dinamičnega pakiranja različnih turističnih produktov, zelo dobro pa smo opisali tudi vse prevoze z bližnjih letališč. In edino, kar smo dobro prodajali prek tega portala, so bili prav ti prevozi. Tujci so si hotele našli drugje, drugje so dobili ideje, kaj početi v Sloveniji, prevozov pa niso našli nikjer drugje kot le pri nas. Ti prevozi so bili sicer zelo dragi, ampak so jih vseeno kupovali, ker je bil to edini način, da pridejo na primer iz Benetk v Ljubljano. Ko smo videli, da je z obeh strani velik potencial, smo začeli razvijati ta portal, ampak dejansko je trajalo dve leti, da smo našli vse rešitve, kako doseči, da še vedno poslujemo z dobičkom.

Prevozi GoOpti zdaj poslujejo dobri dve leti. Kje ste danes, kako velik je vaš vozni park?
Začeli smo z enim kombijem oziroma želeli smo si celo, da bi le našli prevoznike, ki bi vozili za nas, ampak nihče ni hotel tvegati z nami, vsem se je zdelo nemogoče, da bi bilo kaj takšnega dobičkonosno. Tako smo bili prisiljeni kupiti svoj prvi kombi, a že v treh mesecih smo začeli pokrivati svoje stroške, tako da smo hitro kupili nova vozila. Trenutno ima samo naša franšiza že 19 kombijev, poleg tega imamo šest osebnih vozil in en avtobus. Po pol leta so se nato našli lokalni prevozniki, ki so želeli postati del GoOptija, tako da smo dodali še štiri prevoznike - iz Maribora, Kopra in dva iz Ljubljane. Skupaj imamo tako zdaj že več kot 50 vozil.

Od kod ste dobili sredstva za svoje naložbe, vam je država pri tem kakor koli pomagala?
Vsa sredstva so bila naša. Od države nismo dobili še nič pomoči razen takrat, ko smo začeli portal Slovenia Break. Takrat smo bili inkubirani v Tehnološki park in smo tudi dobili začetno subvencijo za ta portal, ne za GoOpti. Portal je pozneje propadel, smo se pa iz tega veliko naučili. Tako da smo za GoOpti morali vse sami vlagati, do zdaj se nismo prijavili še na noben razpis, v kratkem se bomo na prvega.

Ponujate torej predvsem nizkocenovne prevoze na bližnja letališča, pri čemer ste ubrali sistem nizkocenovnih letalskih prevoznikov, pri katerih so prvi prodani sedeži cenejši kot vsak naslednji. Pa nizkocenovni cestni prevozniki sploh obstajajo tudi kje drugje ali gre za unikum, ste se po kom zgledovali?
Veliko smo se zgledovali po drugih, ampak potem smo naredili unikum. Zelo dobro vemo, kako delujejo nizkocenovni letalski prevozniki, ko pa smo spremljali, kaj že obstaja pri cestnem prevozu, smo videli, da že obstajajo "shuttli", ki vozijo predvsem med večjimi mesti in večjimi letališči. Oni rešujejo samo težavo, kako čim bolje navigacijsko združevati potnike, ne pa toliko časovno ali cenovno. Večinoma imajo iste cene, če greš na primer z letališča JFK v New Yorku na Manhattan ali kam drugam ... Smo pa opazili, da obstajata tudi dva avtobusna prevoznika, ki delujeta na način nizkocenovnega prevoznika, kar pomeni, da imata prve sedeže najcenejše. Ampak tudi oni delujejo tako, da vozijo na primer trikrat na dan iz Milana na letališče Malpensa ter imajo fiksne ure in fiksno število sedežev, ki jih morajo prodati. Enako torej kot pri letalu, ki vozi vsak dan ob isti uri in ima vedno na razpolago enako število sedežev. Tam lahko ta nizkocenovni sistem zelo dobro razvijaš in optimiziraš, kako čim več zaslužiti na sedež. Pri nas pa je bila še večja težava v tem, da nimamo rednih prevozov. Prvič, prevozi so takrat, ko potniki želijo, da so, in drugič, lahko vozimo z osebnim vozilom, s kombijem, minibusom, avtobusom, pač odvisno od tega, koliko potnikov potuje. Poleg tega nismo omejeni s tem, da lahko vozimo samo z enim avtomobilom, kot to velja za letalo v primeru letalske industrije, saj lahko hitro najamemo še drugo vozilo.

So vsi odhodi za vaše linije zagotovljeni?
Seveda, zagotavljamo vsak prevoz. Tudi če je samo en potnik, ga peljemo in pač naredimo izgubo. Ampak prav tukaj je ta inovativni sistem, ki smo ga morali razviti - kako ugotavljamo, kakšna bo situacija čez mesec ali dva, da ne bomo vozili le enega, in kakšne cene postavljati, da se nam bo to izplačalo in bo istočasno zanimivo za potnike.

Koliko vnaprej je mogoče kupiti prevoz?
Eno leto, enako kot pri letalskih prevoznikih.

Zdaj v okviru "optiprevozov", ki združijo v kombi maksimalno število ljudi, ki potujejo v enako smer ob podobnih časih, s tem pa se doseže najugodnejša cena, vozite že v Avstrijo, Italijo, Nemčijo, na Madžarsko, v Srbijo, na Hrvaško in Slovaško ter iz slovenskih mest na Brnik. Katere linije so najbolj zasedene, so to še vedno Benetke, torej letališči Marco Polo in Treviso?
Da, še vedno Benetke. Vse več pa tudi v Milano, Bergamo in Bologno. Pa seveda München, Dunaj tudi kar raste. V Zagrebu bomo prihodnje leto odprli tudi svojo poslovalnico, tako da pričakujemo, da se bo tudi zelo okrepil.

Lahko pri GoOptiju sploh govorimo o vrhuncu sezone? Ljudje potujejo vse leto, sploh ker se destinacije, na katere letijo z bližnjih letališč, tako razlikujejo ...
Prevozi so precej konstantni, imamo pa predvsem v juliju in septembru, pa tudi avgustu 30-40 odstotkov več prometa kot v drugih mesecih. Poletna sezona se čuti, tudi zato, ker pride v Slovenijo ogromno tujcev, hkrati pa takrat tudi Slovenci še več potujejo.

Kako pa tujci pridejo do vas, se predstavljate na kakšnih tujih trgih?
Na Googlu, največ tam. Imamo zelo dobro narejeno optimizacijo. Vidimo, da je stranke res mogoče najlažje pridobiti na ta način. Poskušamo seveda tudi s forumi, zdaj ko smo navzoči že več kot dve leti, pa tudi sami potniki na družbenih omrežjih že sami pišejo o GoOptiju, kar je odlično.

Brez Facebooka in Twitterja danes seveda ne gre več. Ali torej prav predpostavljam, da se predvsem mlajša generacija, ki je stalno na spletu in želi biti obveščena o vsem, odloča za prevoze z vami?
Ne, ni tako. Možnost nakupa ponujamo tudi prek turističnih agencij ali hotelov, ki so naši partnerji, in na ta dva načina vedno več potujejo tudi starejši. Na začetku so bili predvsem mlajši, danes pa bi že težko rekli, da prevladujejo, veliko je tudi starejših.

Pa so stekli tudi prevozi "po naročilu", na kakšne skupinske dogodke, zabave, poroke, ki jih tudi ponujate? So ljudje pripravljeni zamenjati udobje lastnega avtomobila za skupinsko potovanje?
To ponudbo smo imeli že od samega začetka na portalu kot oglas, saj se nam je zdela "fajn", ampak to nikoli ni res dobro zaživelo. Mi smo sicer zdaj zelo uspešni pri prevozih na dogodke, ampak ne na tak način, kot smo včasih mislili, torej na zabave, ampak samo na kongrese oziroma večje dogodke, ki jih organizirajo podjetja ali turistične agencije. Tu ne gre za prevoz petih ali desetih ljudi, ampak na primer 50. Smo pa prepeljali tudi že 800 ljudi v dveh dneh z različnih letališč na eno destinacijo.

Vaši pogoji gredo zelo na roko potnikom, za voznike pa mora biti precej nehvaležno, da do zadnjega dne ne vedo, kdaj točno bodo imeli vožnjo naslednji dan. Morajo torej biti v stalni pripravljenosti?
Da, tako je. Z novo platformo bodo malo vnaprej videli, kdaj imajo vožnjo. Trenutno pa pač vedo, da so razpoložljivi - lahko sicer označijo dneve, ko ne delajo - in da morajo biti pripravljeni. Res pa je, da vsi izvejo en dan prej, kar pomeni, da vedo, če naslednji dan ne bodo delali, dva pa sta še vedno v pripravljenosti, če se kar koli zgodi ali če je v zadnjem hipu potreben nov prevoz.

Nič čudnega, saj lahko prevoz naročiš le dan vnaprej ali celo isti dan, kajne?
Prek spleta se to trenutno ne da. Z novo platformo se bo dalo naročiti te dražje prevoze tudi samo dve uri prej, hkrati se bo mogoče tudi dodajati v obstoječe prevoze do dve uri prej. Trenutno pa se da po telefonu dobiti dražji, t. i. VIP-prevoz, kar niti ni tako redek pojav. Ni sicer najceneje, ampak če je nujno, se potniki odločajo tudi za to možnost.

Celoten sistem rezervacije prevoza poteka prek vaše spletne strani, ki je za tistega, ki se prvič znajde na njej, kar nekoliko zapletena in je verjetno najprej treba prebrati odgovore pod "pogosta vprašanja" ali si ogledati video z razlago. Izvedba samega prevoza je verjetno le pika na i, vse se dogaja predtem, logistika mora biti do potankosti premišljena. Kdo skrbi za to?
Na začetku smo bili to le trije solastniki, ki smo si vso zadevo izmislili in tudi izdelali logistiko. Prvo platformo so naredili v Indiji, a tam so bili le programerji, vse algoritme in logiko, kako se zadeva izračunava, pa smo si mi izmislili. Novo platformo pa dvigujemo na višjo raven, zadaj je umetna inteligenca, tako da sodelujemo z zunanjimi partnerji, s podjetjem Abelium, v katerem so sami strokovnjaki, predvsem matematiki, ki nam zdaj rešujejo res kompleksna vprašanja. Mi smo prej delovali tako, da sem moral kot lastnik franšize še vedno sam spremljati določene podatke ter sam popravljati in vplivati na cene, zdaj pa bo računalnik veliko stvari naredil sam.

Koliko ljudi na dan pa v povprečju prepeljete?
Trenutno od 300 do 400, poleti pa od 500 do 700.

Večkrat ste že omenili novo spletno stran. Bo le vam olajšala načrtovanje ali bo tudi za uporabnika kaj drugače?
Za uporabnika bo predvsem veliko bolj prijazna, kar pomeni, da bo lahko hitreje in lažje izvedel nakup, istočasno bo tudi bolj smiselno vse skupaj. Trije različni tipi prevozov ostajajo, le z rahlimi spremembami. "VIP-prevoz" bo postal "Pravi VIP", saj smo imeli veliko pritožb predvsem od tujcev, ker smo v VIP-u združevali potnike, kar je pomenilo le vožnjo ob izbrani uri, ne pa tudi zasebnega prevoza. Šele "VIPflex" je bil zasebni prevoz. Naučili smo se, da VIP ni dobro ime, zato se bo prevoz, ki bo ob vaši uri, a se bo potnike združevalo, po novem imenoval "Fix", VIP pa bo pravi zasebni prevoz.

Tujci iz katerih držav pa največ uporabljajo vaše prevoze?
Kar z vsega sveta, prav zanimivo. Seveda je večje število Italijanov, Angležev, tudi Francozov, ampak dejansko pridejo od povsod. Odložimo jih lahko kjer koli ob poti, končne destinacije na primer iz Italije pa so lahko Ljubljana, Maribor ali Obala, po novem pa tudi Zagreb.

Kako bo s cenami prevozov v prihodnje, jih boste ohranili na zdajšnji ravni?
Mislim, da bi morale biti na številnih destinacijah, pa tudi v primeru nakupa v zadnjem hipu v prihodnosti še ugodnejše. Da, cene bi se morale samo spuščati.

Načrtujete tudi iz Ljubljane še kakšno novo linijo ali imate pokrita že tako rekoč vsa pomembna letališča?
Iz Slovenije za zdaj ne, razmišljamo pa o Beogradu in Budimpešti. Ko se bo Zagreb enkrat polno zagnal in če bo uspešno servisiral Beograd in Budimpešto, bomo verjetno tudi iz Ljubljane uvedli prevoza v ti dve mesti.

Torej je vaš veliki naslednji cilj preboj v tujino. Katere države imate pod drobnogledom, bi ubrali enak sistem kot v Sloveniji in kakšen je časovni načrt?
Tako je. Podobno, kot imamo zdaj franšizi v Mariboru in na Obali, bomo, upam, aprila in maja prihodnje leto začeli prevoze tudi v Zagrebu, na Reki ter v Pulju, Splitu in Trstu. V teh mestih bodo baze, v katerih bodo naši franšizojemalci z GoOptijevimi vozili in vozniki, ki bodo iz teh mest vozili lokalno na bližnja oziroma bolj oddaljena letališča.

Kako pa sodelujete tako z Letališčem Jožeta Pučnika kot z Adrio Airways?
Z obema sodelujemo. Sicer najbolje sodelujemo z beneškim letališčem, z Brnikom pa smo se tudi dogovorili veliko stvari. Upam, da se bomo kmalu začeli tudi skupaj tržiti na italijanskem in hrvaškem trgu ter da bodo Italijani in Hrvati spoznali, da jih lahko pripeljemo na Brnik, saj Adria vendarle ima neke destinacije, ki jih njihova letališča ne pokrivajo.

Premierka Bratuškova v zadnjem času pogosto hodi v tujino, od koder je slišati, da obstaja veliko zanimanja za nakup tako brniškega letališča kot tudi Adrie Airways. Bi morebitni nakup enega in drugega kakor koli vplival na vaše podjetje?
Nič me ne skrbi. Kar koli se bo zgodilo, bo lahko samo v redu. Če bo res prišel nekdo, ki bo razvil ljubljansko letališče, pomeni za nas samo to, da bomo še več ljudi vozili tja. Je pa težko, da bi Ljubljana kadar koli postala beneško letališče, ker je tam vendarle 200 direktnih linij na vse konce Evrope in prek oceanov, Ljubljana pa lahko morda le podvoji ali v najboljšem primeru potroji število direktnih destinacij, kar bi bilo pa seveda samo dobro.

Pa obstaja kakšen črn scenarij, po katerem bi GoOpti zašel v rdeče številke? Se česa bojite?
Eno so morda kakšne katastrofe, ki bi pomenile, da bi ljudje nehali potovati. Takšnih verjetnejših dejavnikov pa verjetno ni. Tudi dvig cene goriva je do zdaj samo pozitivno vplival, ker se je potem več ljudi odločilo za potovanje z GoOptijem. Vsakič ko mediji govorijo o zvišanju cen goriva, opazimo povečan obisk naše spletne strani, saj mi razdelimo ta strošek na 16 ljudi - osem v eno in osem v drugo smer -, ki se vozijo z nami.

Torej samo pozitivno gledate naprej?
Da. Vsekakor si prizadevamo, da so naše stranke zadovoljne. Seveda je pomembna tudi sama izvedba storitve, ni pomemben le ta "pametni" del, ampak ima na koncu potnik neposreden stik le z voznikom in vozilom, zato se res trudimo, da so vozniki izobraženi, izurjeni, da imajo podporo, da so vozila primerno servisirana. Na cestah imamo po 30, 40 svojih vozil istočasno, v prometu pa se lahko marsikaj zgodi, zato si prizadevamo, da minimaliziramo tveganje.

Kakšni so po vašem mnenju pogoji za uspešno Slovenijo?
Mladi izobraženi in odprti ljudje, ki bodo z novimi idejami in skromnostjo v nas ponovno obudili enotnost in solidarnost, postavili skupno vizijo Slovenije in nas popeljali v tisto smer.


Začeli smo z enim kombijem oziroma želeli smo si celo, da bi le našli prevoznike, ki bi vozili za nas, ampak nihče ni hotel tvegati z nami, vsem se je zdelo nemogoče, da bi bilo kaj takšnega dobičkonosno. Tako smo bili prisiljeni kupiti svoj prvi kombi, a že v treh mesecih smo začeli pokrivati svoje stroške, tako da smo hitro kupili nova vozila.

Tudi če je samo en potnik, ga peljemo in pač naredimo izgubo. Ampak prav tukaj je ta inovativni sistem, ki smo ga morali razviti - kako ugotavljamo, kakšna bo situacija čez mesec ali dva, da ne bomo vozili le enega, in kakšne cene postavljati, da se nam bo to izplačalo in bo istočasno zanimivo za potnike.

Za uporabnika bo nova spletna stran predvsem veliko bolj prijazna, kar pomeni, da bo lahko hitreje in lažje izvedel nakup, istočasno bo tudi bolj smiselno vse skupaj. Trije različni tipi prevozov ostajajo, le z rahlimi spremembami.

Mislim, da bi morale biti cene na številnih destinacijah, pa tudi v primeru nakupa v zadnjem hipu v prihodnosti še ugodnejše. Da, cene bi se morale samo spuščati.

Upam, da se bomo z Adrio Airways kmalu začeli skupaj tržiti na italijanskem in hrvaškem trgu ter da bodo Italijani in Hrvati spoznali, da jih lahko pripeljemo na Brnik, saj Adria vendarle ima neke destinacije, ki jih njihova letališča ne pokrivajo.

Težko, da bi Ljubljana kadar koli postala beneško letališče, ker je tam vendarle 200 direktnih linij na vse konce Evrope in prek oceanov, Ljubljana pa lahko morda le podvoji ali v najboljšem primeru potroji število direktnih destinacij, kar bi bilo pa seveda samo dobro.