Uspešna Slovenija

Poudarki

  • Hiša eksperimentov je prejela nagrado za izjemne dosežke na področju osnovnega šolstva
  • Vsakega eksperimenta se obiskovalec loti sam, na svoj način
  • Kos bolj ceni znanstvenike, ki vztrajajo v Sloveniji
  • Vsi eksperimenti so nastali v Hiši eksperimentov
  • Nujno bi potrebovali večji prostor
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.5 od 31 glasov Ocenite to novico!
Miha Kos
Miha Kos je študij fizike končal na ljubljanski univerzi, njegova doktorska disertacija nosi naslov 'Magnetna resonanca v šibkem polju za meritve lastne difuzije in pretoka', nato se je podal na podoktorski študij v ZDA. Nekaj časa je izdajal revijo za radovedne otroke z imenom Petka, leta 1996 pa je soustanovil Hišo eksperimentov, ki je svoja vrata na lokaciji, na kateri je še danes, odprla leta 2000. Je avtor mnogih člankov s področja promocije učenja in promocije znanosti in avtor serije televizijskih oddaj Hiša eksperimentov. Napisal je tudi nekaj poljudno-znanstvenih knjig. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Miha Kos
Hiša eksperimentov iz leta v leto širi svoje dejavnosti. Njihova najnovejša je mobilna Hiška eksperimentov, ko osnovno šolo za en dan spremenijo v pravi center znanosti. V več učilnicah postavijo majhne eksperimente, kjer se lahko radovedneži učijo na lastnih izkušnjah, ne da bi za to morali v Ljubljano. Eksperiment na fotografiji so poimenovali Zmešani ušesi. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Miha Kos
Kos na svojem 'igrišču' - med najrazličnejšimi eksperimenti. Če je v prostoru hkrati 50 otrok, si lahko predstavljate, kakšen živ žav zavlada ... Foto: MMC/Miloš Ojdanić
       V Hiši eksperimentov ne učimo, ampak navdušujemo za učenje.       
Hiša eksperimentov
V Hiši so tudi naloge, ki dokazujejo, da ne smemo vedno verjeti svojim očem. Verjetno se vam s to podobo Franceta Prešerna ne zdi nič narobe, razen da je obrnjena na glavo ... Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Hiša eksperimentov
... v resnici pa je videti takole. Naši možgani namreč sami od sebe obrnejo oči in usta, ko je Prešeren postavljen na glavo. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Miha Kos
Eksperiment nosi naslov Vodne kače, ob njem je naslednje navodilo: 'Ob straneh podstavka so trije ventili. Z njimi lahko spreminjaš pretok vode skozi gumijaste cevke v krogli. Opazuj, kako spreminjanje pretoka vode vpliva na gibanje cevk.' Kaj menite, da se zgodi? Foto: MMC/Miloš Ojdanić
       Zamislite si v razredu nekega radovedneža, ki ga nekaj zanima. Dvigne roko in hoče nekaj vprašati. Takrat se razkrije, odvrže svoj oklep, prizna, da nečesa ne ve, ker ga nekaj zanima. Takrat je ima učitelj tisti trenutek, ki bo zaznamoval, ali bo ta otrok še naprej radoveden ali ne.       
Hiša eksperimentov
Med našim pogovorom je prišel mimo tudi Dušan Mencej, za katerega Miha Kos pravi, da je 'zakrivil' mnogo eksperimentov. 'Skrivam ga tukaj v kleti, da mi ga ne ugrabi Nasa,' se je pošalil Kos. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
       Spoštujem dobre športnike, ampak ne razumem, zakaj bi se veselil nekega uspeha, če je v hokejski ligi zmagal en klub proti drugemu samo zato, ker v njem igra Slovenec? To je veselje tipa kruha in iger.       
Miha Kos
Hiša eksperimentov prireja okoli 20 dejavnosti, kot so festival znanosti Znanstival, mobilna Hiška eksperimentov, delavnice, šola komunikacije za študente, mednarodna šola izdelave znanstvenih šovov, razstave, znanstvene pravljice, aktivnosti, v sklopu katerih srednješolce usmerjajo v naravoslovni študij. 'Pri nas je zaposlenih osem ljudi, srednje velik evropski center znanosti pa potrebuje približno 6.000 kvadratnih metrov prostora in 40-50 zaposlenih. To je naša smer,' je dejal Kos. A resničnost glede prostora in kadrov je precej drugačna. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Hiša eksperimentov
Kako dobro menite, da bi razumeli pristnega Prleka, Rezijana ali Ribničana? Pritisnite na gumb in preverite! Foto: MMC/Miloš Ojdanić
       Hiša eksperimentov se bojuje proti povprečnosti, proti temu, da bi bili zadovoljni že z najmanjšo stvarjo, ki smo jo osvojili. Skušamo narediti ljudi odvisne od učenja, da se bodo vsak dan kaj novega naučili in v tem videli lastno bogatenje.       
Hiša eksperimentov
Hiši je poseben pečat pustil Božo Kos, oče Mihe Kosa, znani slovenski ilustrator in stripar, ki je eksperimentom s svojimi ilustracijami dodal ščepec šaljivosti. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
       Če mi kdo kdaj reče, da se nisem pripravljen učiti, bi se najraje ugreznil v zemljo. Želim piti znanje. Pravijo, da vedno, ko nekdo umre, umre ena knjižnica.       
Hiša eksperimentov
Najmlajše bo zagotovo najbolj pritegnilo delanje takšnih in drugačnih milnih mehurčkov - tudi tako velikih, da se vanje lahko 'oblečete' ... Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Hiša eksperimentov
Tudi ko hišo zapustite, eksperimentov ni konec. Zelo zanimiva se nam je zdela informacija, da lahko v času, ko je Hiša eksperimentov zaprta, nekatere poskuse delate kar doma, prek računalnika, pa tudi prek mobilne aplikacije na vaših telefonih. Ne veste, kako? Obiščite stran www.he.si/e- in preverite. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
       Mislim, da strošek ustrezne Hiše eksperimentov ne bi bil večji od gradnje nekega nakupovalnega središča ali ene večje šole, tako da se mi zdi selitev izvedljiva. Hkrati bi to postala šola za celotno Slovenijo in mnogo boljša možnost kot družinski izlet v nakupovalno središče.       

Dodaj v

"Otrok mora od učitelja in starša čim večkrat slišati: Tega pa res ne vem."

"Športni uspehi so trenutni, uspehi v znanosti pa ostanejo"
14. november 2014 ob 06:18,
zadnji poseg: 14. november 2014 ob 07:38
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Mislim, da bi morali učiteljem bolj zaupati. Na Finskem gredo lahko v učiteljski poklic samo najboljši študentje, v Izraelu pred vsakim učiteljem snamejo klobuk," je dejal Miha Kos, direktor Hiše eksperimentov.

Hiša eksperimentov je majhna, a čarobna hiška na Trubarjevi cesti v Ljubljani, ki jo je obiskal že marsikateri osnovnošolec. V njej se je poglobil v različne eksperimente, pri katerih ni le delal, kar so mu drugi naročili, ampak je bil pri tem popolnoma samostojen. Hiša eksperimentov je namreč prvi slovenski center znanosti tipa "izvedi sam", katere namen je promocija znanja in soustvarjanje družbe, ki temelji na radovednih in odprtih ljudeh.

Miha Kos je ustanovitelj in direktor Hiše eksperimentov, ki deluje že od leta 2000. Na začetku oktobra je Odbor za podeljevanje nagrad Republike Slovenije na področju šolstva Hiši eksperimentov podelil nagrado za izjemne dosežke na področju osnovnega šolstva. Kos svoje neverjetne zagnanosti, skoraj otroške navdušenosti pa tudi navihanosti in izjemne želje, da bi vsem, ne le mladim, približal delovanje narave in naravnih zakonov, ni skrival niti v pogovoru za MMC.

Uspešna Slovenija je projekt za optimizem in spodbudo. V MMC-ju želimo z njim predstaviti posameznike, podjetja in ustanove, ki so za odličnost na svojem področju pred kratkim prejeli priznanje ali nagrado. Uspešni učenci, inovatorji, podjetniki, kmetje, zdravniki, umetniki, znanstveniki, športniki ... Njihovi dosežki vzbujajo upanje, da se bo Slovenija s svojo ustvarjalno močjo vendarle prebila med vitalne družbe. Svoje predloge pošljite na naslov uspesna.slovenija@rtvslo.si.


Pogovarjala sem se z več prijatelji in vsi po vrsti so rekli, da je v Hiši eksperimentov "kul", "ful dobro" ali da jo poznajo in nameravajo obiskati z otroki. To je verjetno največja možna pohvala za vas - da ima Hiša eksperimentov sloves "kulskosti"?
Da, res je, ljudje res tako dojemajo obisk Hiše eksperimentov. Nismo dobili še nobene resne kritike, razen te, da bi lahko bilo več eksperimentov in več prostora. To pa sta stvari, na kateri jaz ne morem odgovoriti, to je treba vprašati druge. Prizadevamo si, da bi bilo dejavnosti še več. Zakaj je pri nas "kul"? Glavni moto Hiše eksperimentov je promocija izobraževanja. Ne promocija znanosti, ampak bolj kot to želimo, da ljudje vzljubijo učenje. Morda se sliši malo absurdno, ampak učenje ni muka, ko enkrat prilezeš na prvo polico znanja. Sam učenje namreč velikokrat primerjam s plezanjem na hrib. Vložiti moraš neki napor, da prideš do prve police. Na njej se ustaviš in vidiš, kaj vse si že preplezal in kako lepši razgled imaš. Hkrati pa vidiš tudi, da lahko plezaš naprej in dosežeš naslednjo polico. Spet si vložil napor, ampak se je spet izplačalo, saj je razgled še lepši. Najlepša stvar pa je, ko opaziš, da boš lahko plezal ves čas, da nikoli ne boš priplezal na vrh hriba. Ampak ne sme biti veselje v tem, da dosežeš vrh, veseliti te mora samo plezanje.

V Hiši delujemo po načelu, da ljudje niso radi testirani, radi pa se testirajo sami. In to je "kul". Ker ti sam stojiš pred eksperimentom, nikogar ni, ki bi te za roko vodil od enega do drugega eksperimenta in ti narekoval, kako je treba stvar narediti. Sam se spopadeš z eksperimentom, lahko tudi odnehaš, če želiš, in te zaradi tega nihče ne bo kritiziral, lahko pa nadaljuješ, dokler te je volja. To je najboljša šola. V Hiši eksperimentov ne učimo, ampak navdušujemo za učenje. Nismo namenjeni otrokom, ampak tudi otrokom, namenjeni smo vsem, ki so radovedni in so pripravljeni priznati, da česa ne vedo, s tem pa se tudi kaj novega naučiti. In očitno se ljudje radi učimo, to je v naši naravi. Če se ljudje ne bi učili, človeštvo ne bi prilezlo do tu, kjer je.

Se vam zdi le pomembno, da se otrok uči, pa ni pomembno, kaj? Ali se lahko uči narobe in napačne stvari?
Vsaka stvar, ki se jo naučiš, ti bo zagotovo enkrat - ali pa večkrat - koristila. Vsaka stvar, vsaka izkušnja, je za nekaj dobra, tudi če je negativna. Najuspešnejši znanstveniki so zagrešili največ napak oziroma tega, kar drugi vidijo kot napake. Znanstveniki poskusov namreč ne vidijo kot napake, ampak kot nekaj novega, kar so se naučili, zakaj stvar tako ne deluje. In drugič bodo vedeli, da ne smejo iti po tej poti, ampak po drugi.

Zagotovo pa niso le otroci tisti, ki se pri vas veliko naučijo, eksperimenti so nekaj povsem novega tudi za mnoge učitelje in starše, ki nimajo pojma, kako razložiti Pitagorov izrek, kako pojasniti sladkorno bolezen ali kako se v molekuli vidi atom. Verjetno mora biti kar zabavno poslušati "pametovanje" in zadrego odraslih, ko skušajo otrokom odgovoriti na večno vprašanje: Zakaj?
Glavna stvar, ki se je morajo zavedati starši, predvsem pa učitelji v šolah, je to, da ne vedo vsega. Pravzaprav se morajo zavedati tega, da marsičesa ne vedo. Še bolj pomembno je to priznati. Otrok naj čim večkrat sliši od učitelja in starša naslednje: "Tega pa jaz ne vem. Pojdiva pogledat, kje bi to poiskala?" Užitek je v iskanju odgovora. Če ti nekdo postreže z odgovorom, si ga dobil na pladnju, gre hitro v glavo in še hitreje iz nje. Pravo učenje je, da pri tem nekaj počneš, "zašvicaš" v možgane, ko iščeš odgovor. Res je pomembno, da otrok sliši: "Tega pa jaz ne vem." Da jemlje učitelja in staršev kot božanstvo, ampak da vidi, da če priznaš, da nečesa ne veš, to ni pomanjkljivost, ampak vrlina. Potem se otroci ne bodo bali radovednosti.

Otroci v šolo pridejo polni radovednosti, v šoli pa jim nekaj to radovednost izbije. Veliko sem premišljeval o tem, kaj je to, kar znižuje radovednost. Mislim, da je treba predvsem delati na učiteljih, na njihovem komuniciranju. Zamislite si v razredu nekega radovedneža, ki ga nekaj zanima. Dvigne roko in hoče nekaj vprašati. Takrat se razkrije, odvrže svoj oklep, prizna, da nečesa ne ve, ker ga nekaj zanima. Takrat je na učitelju tisti trenutek, ki bo zaznamoval, ali bo ta otrok še naprej radoveden ali ne. Sta dve poti. Ena pot za učitelja je, da se na to vprašanje odzove s spodbudo: "Zanimivo vprašanje. Ne vem odgovora. Ali morda kdo ve? Dajmo se o tem pogovoriti. Kaj ti misliš?" Ampak to od učitelja zahteva, da je stoodstotno predan temu, kar počne, da tudi njega samega učenje in to, kar uči, zanima, in seveda da zna ubrati tudi pravi didaktični pristop, pri katerem ne pove odgovora, ampak otroka le usmeri do njega. Druga pot pa je: "Zdaj ne bomo o tem govorili. To bi že moral vedeti. Poglejte ga, tega ne ve." S tem otroku sporočimo, naj ne bo radoveden, ker bo kaznovan. Pa ne samo njemu, to je sporočilo vsemu razredu, v smislu, če boste spraševali, vas to čaka.

Kakšno pa je vaše mnenje o učnem načrtu v osnovnih šolah? So naravoslovni predmeti prikazani dovolj zanimivo, dovolj plastično, ali je težava v samem kurikulumu, ki učitelju ne dovoljuje pretirane inovativnosti, ampak bolj enosmerno podajanje učne snovi?
Mislim, da bi morali zaupati učiteljem, jim dati večjo odgovornost in večji pomen. Kurikulum je vsekakor preveč natrpan, premalo praktičen in učiteljem daje premalo svobode. Vsi govorimo, da je finski izobraževalni sistem dober, čeprav, zanimivo, skoraj vsaka država za svoje izobraževanje pravi, da ni dobro. Mislim, da tudi Finci to rečejo zase. Kakšna je razlika med Finsko in Slovenijo? Na Finskem gredo lahko v učiteljski poklic samo najboljši študentje, le crème de la crème vsake generacije. S tem zagotovijo najvišjo kakovost izobraževalnega sistema, dejansko postanejo učitelji le tisti, ki jih stvari najbolj zanimajo in le taki bodo predajali znanje naprej. To so zagotovo sami navdušenci. Upam, da k temu težimo tudi mi. Drug primer je Izrael. Imamo dobro navezavo s "science centri" v njihovih mestih, večkrat so nas povabili, da pri njih priredimo svoje znanstvene šove. To, kar sem tam videl, je, da ljudje izredno cenijo učitelje pa tudi znanje in znanost na splošno. Pred vsakim učiteljem snamejo klobuk. To je vtkano v njihovo kulturo.

Pri nas uspešnega znanstvenika nikoli ne bomo šli množično pričakat na Brnik ali mu priredili sprejema, pri športnikih pa je to nekaj običajnega ...
Ali ni to žalostno? Športnike sam izredno cenim, ampak ne vrhunskega športa, pač pa zdrav narod. Če bi se velika sredstva vlagala v to, da bi šel lahko igrat na primer odbojko, ko se ti kaj takega zahoče, bi imeli zdrav narod, narod, ki se giblje. Saj veste, zdrav duh v zdravem telesu. Ni pa zdrav narod takrat, ko sediš in gledaš nogomet, rokomet ali hokej. Vsi ti športi so lepi, a mislim, da ni treba toliko denarja vlagati vanje. Predvsem je treba znati spoštovati različne dosežke. Uvrstitev na evropsko prvenstvo v čemer koli že ali zmaga nad neko državo seveda je uspeh, v sebi se počutiš ponosnega, a ta uspeh traja približno toliko kot časopis. Časopisa prejšnjega dne ne bere veliko ljudi. Takšen športni uspeh je trenuten, uspeh v znanosti pa je dvig znanja naroda, splošnega znanja in tak uspeh ostane. Če bi mene kdo vprašal, kdaj je bila Slovenija nazadnje evropski prvak v rokometu, nimam pojma, pa je bila to, če se je to kdaj zgodilo, takrat zagotovo velika novica. A to gre v pozabo. Če me pa kdo vpraša, kdo je bil Nobelov nagrajenec, če rečemo, da je to primerljivo s svetovnim prvakom v športu, bi vedel. Takšni ljudje ostanejo.

Katere slovenske znanstvenike pa vi trenutno najbolj cenite?
Posameznih znanstvenikov je zelo malo, ekipa je tisto, kar je treba ceniti. Imamo krasne ekipe, na primer na Institutu Jožefa Stefana, na Kemijskem inštitutu, v drugih izobraževalnih institucijah, odlični so tudi nekateri znanstveniki, ki delujejo v tujini. Čeprav sam njim ne bi dal prevelikega pomena, ker se mi zdi, da je najlepše, če vztrajaš v Sloveniji in ugled Slovenije dvigneš s tem, da ti kljub trenutnim razmeram vseeno uspe nekaj narediti.

Kar je pa zagotovo težja pot ...
Da, je težja, ampak zame tudi veliko bolj cenjena. Mislim, da isto velja v športu. Spoštujem dobre športnike, ampak ne razumem, zakaj bi se veselil nekega uspeha, če je v hokejski ligi zmagal en klub proti drugemu samo zato, ker v njem igra Slovenec? To je veselje tipa kruha in iger.

Ampak prav ta en športnik verjetno veliko naredi za to, da se o Sloveniji govori.
Kaj naredi? Velikokrat se sprašujem, ali res s športnimi uspehi raste ugled ene države, kot je Slovenija. Zanima me, kolikokrat, ko je recimo Hrvaška premagala Slovenijo v enem športu, je takrat zrasel ugled Hrvaške v naših očeh. Naj ljudje v sebi to premislijo in povedo. In ko Slovenija nekoga premaga, ali je takrat ugled Slovenije kaj večji? Vprašanje je tudi, ali se s športnimi uspehi poveča prepoznavnost Slovenije. Vedo, da gre za neko Slovenijo ali Slovakijo ali Slavonijo ... Menim, da šele takrat, ko pridejo tujci v Slovenijo in jo spoznajo, jo tudi razpoznajo. Jaz tudi nisem poznal razlike med Litvo, Latvijo in Estonijo, dokler nisem šel tja in stvari doživel na svoji koži. In s tem smo spet nazaj v Hiši eksperimentov - le stvari, ki doživiš na lastni koži, tudi spoznaš. Tisto, kar ti nekdo le pove in pokaže, pa hitro gre.

Pa se vrniva še midva v vašo hišo, ki je prvi nacionalni center znanosti tipa "izvedi sam". Kdo si je zamislil in tudi izdelal vse eksperimente in dogodivščine, ki jih pri vas lahko doživimo?
Ekipa Hiše eksperimentov. Vsi eksperimenti v Hiši eksperimentov so nastali v naši delavnici. Oziroma ideja je nastala pri nas, oblika ali dizajn tudi, seveda pa so nekatere stvari, ki so na primer iz plastične mase ali lesa, naredili drugi. Vsak eksperiment ima navodila, ki jih je znanstvenik recenziral, ampak bistvo je, da je vse skupaj naš lastni produkt. So seveda centri po svetu, tudi pri nas, ki nekatere ali celo vse eksperimente kupujejo, a jaz mislim, da bi morali vlagati v lastno znanje. Če si ekspriment naredil, veš tudi, kako ga popraviti, če se pokvari. Idej v Sloveniji imamo ogromno. Nekatere eksperimente lahko seveda vidite tudi v drugih podobnih centrih. Rekel bi, da je približno polovica eksperimentov takih, ki so od same ideje do izvedbe nastali v naši hiši, polovica pa je takih, za katere smo idejo dobili drugje, izdelava, dizajn, navodila in oplemenitenje pa je bilo narejeno pri nas. So tudi centri po svetu, ki so si idejo izposodili v Hiši eksperimentov. Gre za odprt pretok informacij.

Tudi na vaši spletni strani se da videti navodila za vse eksperimente, torej res ničesar ne skrivate, vaš namen je očitno ravno nasproten - da so eksperimenti dostopni vsem, tudi tistim, ki v Hišo niti ne zaidejo?
Seveda. Saj to je tudi razlika med čaranjem in znanostjo. Tudi znanost je videti kot čarovnija, ampak jo lahko razložiš, ne ostaneš pri tem, da je to samo čarovnija.

Kateri eksperiment pa ima po vaših izkušnjah največji "uau" učinek, je najzanimivejši oziroma najbolj fascinanten?
Vsi. Če pogledamo knjigo vtisov, vidimo, da je vsakemu nekaj všeč. Celo istemu človeku s tem, ko raste, v različnih obdobjih postajajo všeč različne stvari. To je podobno kot branje knjige. Sam sem v osnovni šoli zelo veliko recitiral, na primer Prešerna, Minattija, Kajuha, Aškerca. Takrat nisem kaj dosti razumel, kaj govorim, pa sem vseeno moral doživeto povedati pesem. Pozneje, ko sem še enkrat bral Prešerna, pa sem počasi odkrival, kaj je hotel z določeno besedo povedati. In tako je tudi z eksperimentiranjem. Če dovoliš spreminjanje parametrov, boš vedno odkril kaj novega. Pa saj tukaj niso le eksperimenti, tu so tudi naše dogodivščine, znanstveni šovi, za katere bi se strašno zmotil, če bi rekel, da gre za predavanja. Gre za interakcijo. Glavna ideja dogodivščin je, da pride do komunikacije, sploh ni pomembno, ali demonstrator do konca pripelje začrtani scenarij, ampak da se ustvari neka komunikacija, da ljudje pridejo s svojimi idejami in se pogovarjajo med seboj. Hiša eksperimentov se bojuje proti povprečnosti, proti temu, da bi bili zadovoljni že z najmanjšo stvarjo, ki smo jo osvojili. Skušamo narediti ljudi odvisne od učenja, da se bodo vsak dan kaj novega naučili in v tem videli lastno bogatenje. Hočemo ustvariti ljudi, ki so radovedni, ki iščejo odgovore, ljudi, ki se ne bodo dali prepričati o nečem, v kar ne verjamejo. Če nam to uspe, potem bomo izkorenili horoskope, razna padarstva, druge stvari, v katere ljudje verjamejo samo zato, ker uporabljajo neke izraze, ki so videti znanstveni, ampak to niso.

Se vi tudi še vedno vsak dan kaj novega naučite?
Upam. Res sem odprt za novo znanje. Če mi kdo kdaj reče, da se nisem pripravljen učiti, bi se najraje ugreznil v zemljo. Želim piti znanje. Pravijo, da vedno, ko nekdo umre, umre ena knjižnica. Vsak človek je strašansko zanimiv, vsak nosi v sebi svoje poglede na svet, svoja znanja in škoda je ne komunicirati in ne poslušati. Pozabili smo, kako pomembno je poslušati.

Od odprtja Hiše eksperimentov pa do danes ste svoje dejavnosti močno razširili, prostor pa je ostal isti, kar že močno ovira vaš razvoj, saj za nekatere eksperimente in večji obisk preprosto ni več prostora. Je selitev izvedljiva?
Hišo eksperimentov smo kot fundacijo ustanovili leta 1996, torej smo letos postali polnoletni, te prostore pa smo po zaslugi takratne županje Vike Potočnik dobili leta 2000 in od takrat smo v njih. Hišo smo zapolnili v štirih letih, zadnjih deset let pa smo kot rak samotar, ki mora odvreči polževo lupino, v kateri je, in išče novo, ki jo lahko zapolni. Možnosti za selitev morajo biti. A mi smo tisti, ki znamo te prostore zapolniti, ki znamo Sloveniji ponuditi radovednost, prostor, kjer lahko vzljubijo učenje, nismo pa tisti, ki imamo v žepu sredstva.

Kakšen je sicer vaš vir financiranja? Sodite med organizacije, financirane iz javnih sredstev ali morate denar pridobivati prek pokroviteljev, ki jih najdete sami?
Ne, nismo javna ustanova. Financiramo se z vstopninami, s pokrovitelji in projekti. Projekti so na trgu, in če si uspešen in dobro napišeš projekt, res nekaj ponudiš, dobiš projekt - mestni, državni, evropski, ki ti zagotovi sredstva za določen čas. V glavnem so projekti enoletni ali triletni. Financiranja drugih centrov po svetu so različna. Po navadi si večje mesto ne more privoščiti, da ne bi imelo centra znanosti, bodisi je to stvar mesta bodisi države. V tujini je običajno tako, da rečejo: "Moramo imeti 'science center', kje bi našli ljudi?" Pri nas je to drugače, obrnjeno. Večkrat so se že pokazale možnosti za selitev in večkrat so te možnosti tudi ugasnile. Mislim, da strošek ustrezne Hiše eksperimentov ne bi bil večji od gradnje nekega nakupovalnega središča ali ene večje šole, tako da mislim, da je izvedljivo. Hkrati to postane šola za celotno Slovenijo in je mnogo boljša možnost kot družinski izlet v nakupovalno središče. Doživljamo namreč nekaj, česar nisem videl še nikjer - ob koncih tedna vidim družine, ko otrok, ki je predtem že s šolo obiskal Hišo eksperimentov, razlaga znanost svojim staršem, starši pa iz izkušenj znajo primere posredovati nazaj otrokom in vzpostavi se res kakovostna komunikacija znotraj družine na temo znanosti z. Ne poznam nobene druge institucije, kjer bi se dogajalo kaj podobnega.

Kakšni so pogoji za uspešno Slovenijo?
V ekonomski krizi je pogosto treba zategovati pas, varčevati, ampak treba je tudi vlagati. Država smo mi vsi. Država je kot organizem, ima svoje okončine in svojo glavo, pamet. Telo v kriznih časih lahko preživi, če izgubi kakšen prst, ne more pa preživeti, če se mu odreže glava. In izobraževanje in znanost sta glava tega organizma. Če nimamo glave, ne moremo ustvarjati dodatne vrednosti, ne pridemo do tehnoloških in drugih inovacij, ki lahko pripeljejo do novih izdelkov, do nečesa, kar Slovenijo lahko popelje iz krize. Iz krize nas lahko popelje le znanje. Pogoj za uspešno Slovenijo je po moje radovedna družba, ki sprašuje, išče odgovore in se jih ne ustraši, ampak brska naprej. Potrebujemo tudi družbo, ki razmišlja s svojo glavo in se ne pusti spraviti na led od ljudi, ki lepo govorijo, a ničesar ne povejo.
Anja P. Jerič
Prijavi napako
Komentarji
dStroj
# 14.11.2014 ob 06:45
Enako. Poznam kar nekaj vrstnikov, ki so zaključili pedagoške fakultete in večina nažalost ni ravno cvet inteligence. Če jih izzovem v debato že zvem kaj novega, drugače pa nobene širine, zaprte glave. Bolj mainstream ljudi ne najdeš. Another brick in the wall ni pravljica.
Lepo je bit ponosen na svoj poklic, a pri nas ponos prihaja bolj iz tega ker si ujagal državno službico kot pa iz zavedanja odgovornosti, ki jo imajo do mlajših generacij.
dStroj
# 14.11.2014 ob 06:50
+ Za vrtce, male šole in prvih par razredov osnovne bi morala bit največja kadrovska selekcija. Tam se vzgajajo navade in vzorci. Ne pa da otroke odlagamo v skladišče za 8 dopoldanskih ur.
Balaš Junior
# 14.11.2014 ob 06:46
Da bi učitelje lahko spoštovali, jim je treba dati vsaj tri stvari:

1. spoštovanja vredno plačo (tukaj bi takoj naleteli na odpor javnosti)

2. avtonomijo in avtoriteto (ponovno odpor, naši otroci so vendar popolni, učitelj pa jih omejuje)

3. odpoved tistim, ki zgornjih stvari niso vredni (ponovno hud odpor, tako v javnem sektorju kot s strani staršev, ki so prepričani da je izbran učitelj pa ja tako fajn človek)

Zato je naše šolstvo točno tako, kot si ga želimo. In glede na vse sploh ni tako slabo (razen visokega, ki je že kakih 10 let v večini samo sebi namen)
dule5
# 14.11.2014 ob 06:33
Se strinjam. Glede na učitelje,ki jih poznam je pri nas stanje katastrofalno.
MisiM
# 14.11.2014 ob 07:42
Dokler bo obstajalo med učitelji zaposlovanje po vezah in poznanstvih, bo tako. Jaz sem dosegla povprečje na faksu 9,5, zase vem, da imam širino, saj zdaj v svojem podjetju uspešno delam nekaj povsem drugega, ker me je v to pač prisilila situacija - službe v šoli ne dobim, ker me tja nihče ne nastavi. Bi pa z veseljem opravljala svoj poklic, delo v šolo zelo pogrešam, čeprav mi zdaj tudi nič ne manjka.
dStroj
# 14.11.2014 ob 07:08
Predvsem pa ne prenašajo kritike :D
Stamprl
# 14.11.2014 ob 07:07
Učiteljem zaupamo naše največje bogastvo, ampak mislimo, da so za to preveč plačani.
evaevi
# 14.11.2014 ob 07:49
Odličen prispevek
in odlična hiša eksperimentov!
Me je v nedeljo peljala tja vnukinja, bilo je tudi predavanje o vonjanju -
čestitke!
mize
# 14.11.2014 ob 07:51
Končno en dober članek. Taki, kot je omenjeni g. Kos bi morali biti učitelji - z željo da otrokom vzpodbudijo učenje in raziskovanje ne pa da ga jim že v kali zatrejo. S tem imam na žalost večkratne slabe izkušnje.
Nikec3
# 14.11.2014 ob 07:28
Šolski sistem mora biti predvsem dvosmerna komunikacija. Enosmerno pridiganje predavatelja predvsem ubija inovativnost.
borut-blas
# 14.11.2014 ob 07:16
v butalah gre pa tako : če sam ne znam bom pa druge učil
....
radi bi imeli pametne otroke, ki nebi bili obremenjeni in bi jih učili učitelji za plačo snažilke
razen izjemno končajo med učitelji tisti ki niso sposobni za kaj več
...
mi imamo čisto sprevržen odnos do marsičesa
tudi politiki naj bi delali zastonj, potem se pa čudimo da imamo koruptivne politike , nesposobne populiste ali preprosto barabe
tudi najboljši sodniki so ušli med odvetnike ker lahko zaslužijo neprimerno več
....
lahko bi se že enkrat naučili da je treba kvaliteto plačati, a je na koncu, ko vse sešteješ ta cena upravičena in najcenejša
a-bra-ka-da-bra
# 14.11.2014 ob 08:38
Do takrat pa bo veljala za povprečnega in podpovprečnega učitelja predvsem spodnja krilatica:
''Those who can - do. Those who can't - teach.
---------------------

Morda bi jo morali brati takole: "Those who can had good teachers."
wisan
# 14.11.2014 ob 08:21
Tudi v moji generaciji so šli za učitelje tisti, ki so pred tablo samo jecljali in/ali tisti, ki so jih profesorji pač spustili skozi, ker bi bilo jih vrečti nesmiselno. Ali pa so šli za carinike in bančne referente.
Sam sem še imel tudi priliko direktne primerjave, saj smo na gimn. v večini imeli še "super staro profesor. gardo", prvi mladi pa so šele prihajali.
igor-za
# 14.11.2014 ob 07:58
Odnos do šolstva kaže naše odnose v družbi nasploh.
Učiteljski poklic ni nič vreden, je premalo cenjen. To ne pomeni plače, pač pa najprej spoštovanje poklica, njegovega poslanstva.
In učitelji, ki sedaj poučujejo v šolah, so posledica našega odnosa do tega poklica. Zato če so učitelji slabi, velik del tega je zaradi nas. To si priznajmo.
Drugič, tu so neki komentatorji, katerih nameni so predvsem politični, ki vsakokrat, ko se govori o sindikatu šolstva, pljuvajo po Štruklju, po moje neupravičeno. To pljuvanje gradi sliko celemu šolstvu, ko ga berejo starši, učenci .
Pa vso podporo projektu in njegovemu nosilcu Mihi Kosu. Take ljudi bi rabili v šolstvu, a ravno takih v njem ne bo, zaradi situacije v kateri je šolstvo.
Vsakič, ko se govori o proračunskem varčevanju, je šolstvo kot navaden strošek, to kaže odnos parlamenta, vlade, do tega vprašanja. Dokler bodo taki, bi plače vladi in parlamentu zmanjšal. Če režemo šolstvu, režemo našim otrokom tanjši kruh znanja. Morali pa bi se seveda pogovarjati predvsem o tem, kako bi bilo lahko šolstvo uspešno, odlično.
Vsak komercialist, politik, zobozdravnik, je sedaj več vreden kot učitelj.
dStroj
# 14.11.2014 ob 08:15
Pa veze, seveda veze... pejd na pedagoško, te bo že mama notr zrinla nekam, sej je pomočnica ravnateljice. 80% omenjenih znancev je služba čakala že ko so vpisali prvi letnik pedagoške. Kako lahko pričakujemo kaj več od šolstva, če je selekcija totalno sprevžena.
Šola bi morala učiti kako razmišljati, ne kaj razmišljati. In kako te bo to naučil človek kateremu so se vsa vrata odprla po vezah in poznanstvih?
Če bi hoteli spreminjat odnos do učiteljev bi mogli prej spremeniti odnos do znanja.
Do takrat pa bo veljala za povprečnega in podpovprečnega učitelja predvsem spodnja krilatica:
''Those who can - do. Those who can't - teach.
punca08
# 14.11.2014 ob 08:18
res so eni zelo ozko usmerjeni in ozko inteligentni....potrebno bi bilo delati selekcijo tudi med učitelji....menim, da bi na šoli ostalo le 10 procentov tistih, ki imajo res dobro znanje.
šalter
# 14.11.2014 ob 09:29
dStroj

Že lep čas nazaj je dr. France Bučar izjavil:"V Sloveniji je veliko doktorjev znanosti, ki so navadni buteljni".
Pa še kako je res. In ne samo tu, ampak v vsakem poklicu obstajajo boljši in slabši, buteljni in glavce. Tako, da zdaj kar povprek razlagati, da učitelji niso cvet inteligence, zgleda tako kot, da tudi ti nisi nek biser.
brezposelni
# 14.11.2014 ob 07:55
Nikec3
# 14.11.2014 ob 07:28
Šolski sistem mora biti predvsem dvosmerna komunikacija. Enosmerno pridiganje predavatelja predvsem ubija inovativnost.

To je res. Recimo, zakaj učenci hodijo v šolo pisat, ko bi jih glavni del snovi lahko pričakal napisan.

Zaradi enosmerne komunikacije tega še ni.
apneni
# 14.11.2014 ob 15:43
Le čevlje sodi naj kopitar.
nacho
# 14.11.2014 ob 09:58
Ne trdim, da so plače učiteljev previsoke. So normalne! S takšno plačo se da preživeti in morda še kaj ostane. Trdim le, da so le v nesorazmerju z drugimi uslužbenci v JS, ki še bolj delajo in so izpostavljeni navarnostim.

Glede domačega dela je pa tako. Začetnik mora res na začetku delati in se pripravljati. Ko pa dobiš kilometrino pa je domače delo, če sploh je, kontrolne naloge. Pa še to se da med prostimi urami naredit. Da pa med mladimi dobiš danes avtoritete pa je potrebna tudi karizma. Pač ni vsak za učitelja.
arachnoid
# 14.11.2014 ob 09:49
@šalter:

Si kdaj poskusil poklicati na šolo ob 14.00 in dobiti kakega učitelja/ravnatelja/bilokoga na telefon.
Jaz sem, in so rezultati porazni.
Eden od mojih staršev je delal kot učitelj 30+ let (2 leti nazaj je šel v penzijo).
Nikoli ni prišel domov kasneje kot ob 13.00. Riddle me this?
šalter
# 14.11.2014 ob 09:38
nacho

Ko boš našel učitelja, ki je v šoli le 4 ure na dan, prosim javi. Obvezna prisotnost z elektronskim evidentiranjem je od 7 - 15. Vsako uro, ki jo naredijo več kot po urniku jim jo nihče ne plača, ker ni denarja za t.i. nadure. Pa verjemi, da se jih mesečno nabere še vsaj za 10% zraven. Plus tega bi te rad videl, ko ti 25 ali 30 mandeljcev j... vse po spisku, ti ga pa še okoli kepe ne moreš, kot v dobrih starih časih. Ne smeš ga pred tablo poklicati in ga vprašati. Pol pa jih še kaj nauči. In še in še. Verjemi, da poznam več deset učiteljev, ki bi, če bi bile službe jo takoj zamenjali. Namreč po novem niso učitelji, ampak krotilci divjih živali.

In primerjati medicinske sestre in policiste z V. stopnjo izobrazbe z učitelji, ki imajo VII. je popolnoma neuko od tebe.
bruhnmici
# 14.11.2014 ob 08:08
Šole, sistem in ubijanje ustvarjalnosti. Zabavno in poučno predavanje: http://www.ted.com/talks/ken_robinson_sa
ys_schools_kill_creativity
dStroj
# 14.11.2014 ob 10:12
@šalter
Ne mislim da so vsi isti. Tud js nisem genij. Mogoče sem se narobe izrazil, inteligenca konec koncev nima veliko opraviti z razgledanostjo in širino.
Tud ne govorim da bi morali učitelji bit geniji.
Zanimivo bi blo naredit kak preizkus splošne razgledanosti med učitelji/cami pod 40 pa bi hitro videli kje smo.
Če je blo med komentarji tudi govora o dvosmerni komunikaciji, ki je bistvena za proces učenja... kako lahko pričakuješ kvalitetno izobraževanje in vzgojo od ljudi, ki se kot pijanec plota držijo svoje stroke (pa vem da so časovni pritiski, problem je itak najprej v sistemu, ne ljudeh) in so tako nezadostni na drugih področjih, da niti ne upajo reči da česa ne vedo, ker tričetrt procesa sloni na fake avtoriteti... to je prvi znak da imamo slabe učitelje... ker ne upajo reči: ''ne vem''
majita
# 14.11.2014 ob 10:01
"Mislim, da bi morali učiteljem bolj zaupati. Na Finskem gredo lahko v učiteljski poklic samo najboljši študentje..."
Ravno zaradi tega bi morala biti pedagoška fakulteta samo za učitelje razrednega pouka... Potem so pa otroci krivi, da se ne učijo pa zraven še starši, ker določenega predmeta ne razumejo (ne neznajo). Fax je sposoben naredit vsak vsaj malo sposoben ali pa marljiv učenec. Marsikaterega že v OŠ določijo, da je "nesposoben". Poznam primer, ko fant v OŠ še normalnega stavka ni znal povedat, danes pa ima doktorat.
Pa tudi sama vem, da sem matematiko razumela samo, ko me je učil profesor, drugače pa sem vedno potrebovala inštrukcije.
delusional
# 14.11.2014 ob 09:49
Zdaj se vam bomo ostali že morali klanjati, ker vam je pač uspelo narediti pedagoški faks? Šiht ste pa tako ali tako vsi dobili po vezah...Šolniki ste si vsi med seboj v sorodu, tako kot oni v javni upravi.

O vaši kvaliteti pa raje ne bi, ker je porazna, kar je povsem logično, glede na to se učiteljski poklic deduje iz strica na nečakinjo itd., ostali sposobni pa lahko samo žalostno gledajo in upajo, da bodo prejeli socialno.
AlfredKirwaYego
# 14.11.2014 ob 09:27
"Balaš Junior...učitelj ima plače od 1.500 in več - neto. Torej je plača spoštovanja vredna, predvsem za tiste, ki poučujejo od 8. ure zjutraj do 13. ure (s pripravami skupaj, da se razumemo)"

punca08

o čem ti govoriš? Si kdaj učila? Si kdaj bila v razredu? Jaz sem samo prakso imel dvakrat po 2 meseca in mi je postalo jasno, da ne želim biti učitelj, ker sem za 15 ur dela v šoli porabil doma 20 ur priprav in pisanja ipd... Plača? Od prijateljice mati je podravnateljica in ima čez 25 let delovne dobe pa dobi ven neto okrog 1300 EUR, da ne govorimo, koliko obveznosti ima dodatnih .. Kolikokrat sem jo videl ob nedeljah popravljati kontrolne, pripravljati kontrolne ipd... to ji nihče ne plača...
Je pa seveda odvisno ali učitelj kvalitetno dela, ali pa samo "oddela" pa gre domov....
zzivanov
# 14.11.2014 ob 09:18
Dokler bo obstajalo med učitelji zaposlovanje po vezah in poznanstvih, bo tako. Jaz sem dosegla povprečje na faksu 9,5, zase vem, da imam širino, saj zdaj v svojem podjetju uspešno delam nekaj povsem drugega, ker me je v to pač prisilila situacija - službe v šoli ne dobim, ker me tja nihče ne nastavi. Bi pa z veseljem opravljala svoj poklic, delo v šolo zelo pogrešam, čeprav mi zdaj tudi nič ne manjka.

to je solski primer zakaj smo tu,kjer smo.
p.s.misim,sledi svojim sanjam,never give up:)
Nikec3
# 14.11.2014 ob 07:31
2. avtonomijo in avtoriteto (ponovno odpor, naši otroci so vendar popolni, učitelj pa jih omejuje)

Avtoritete morajo imeti ravno toliko, da lahko izobraževalni proces normalno poteka in nič več.

Ni učitelj vaški župnik, da bi moral predavati o svetih resnicah.
bzelez
# 18.11.2014 ob 19:50
Spoštovani vsi,
sem Boštjan, učitelj v OŠ, poučeval kratek čas na srednji šoli in tudi na fakulteti. Zanimivo je bilo prebirati vse komentarje glede nas, našega dela, plače in še kaj. Samo sporočam, da svojo plačo dejansko zaslužim, nikoli ne omalovažujem kateregakoli drugega poklica ali dela, spoštujem vsakega in vsako delo in mi je žal, da so nekateri premalo plačani za to kar delajo... sem pa počasi sit vseh ljudi, ki s tako lahkoto komentirajo, kaj vse bi bilo potrebno storiti z učitelji, njihovimi plačami, obveznostjo, dopustom in podobno. Spoštovani, že Prešeren je svoj čas napisal, da "le čevlje sodi naj kopitar", zato prosim vse skupaj, da preden karkoli komentirate, se o zadevah prepričajte na svoje oči ali še bolje na svoji koži. Nikoli nisem trdil, da med nami ni učiteljev, ki svoje delo ne opravljajo tako, kot bi ga morali, trdim pa, da je med nami mnogo takih, ki svoj poklic že dolgo opravljamo z veseljem, se zavedamo svoje vloge pri izobraževanju mladih in seveda naredimo tudi kakšno napako. Saj veste, tisti, ki dela, dela tudi napake, tisti, ki pa ne dela nič, pa napak tako ali tako ne more storiti...lahko pa, na žalost, z lahkoto komentira vse in o vsem.
Je pa tudi mene motilo v času vpisovanja na fakulteto dejstvo, da se je za poklic učitelja dejansko lahko vpisal vsak, tudi tak, ki ni bil sprejet na nobeno drugo fakulteto. Omejitev bi obvezno morala bit!
Drugače pa menim, da učitelji nismo največji trn v peti tej družbi, kajti v JS danes spada marsikaj in troši denar.

Spoštovani, še enkrat naprošam vse, ki komentirate in niste učitelji, prepričajte se prej o tem kakšno je dejansko stanje. S spoštovanjem, Boštjan
PS: Nikoli se ne skrivam za psevdonimi in težko polemiziram z ljudmi, ki to počnejo
Buldog
# 15.11.2014 ob 16:42
@nacho
15.11.2014 ob 14:48

Tudi pri nas imamo pravnika in učitelja in med znanci je precej pravnikov in učiteljev. In razmere, ki jih opisuješ, sploh niso take. Ogromno je pravnikov takih, ki povzdigujejo svoj poklic, kako je težji od ostalih,... Obstajajo pa tudi taki, ki so prizemljeni in pravijo, da to famo okoli prava, študij in PDI delajo pravniki sami zato, da se prikazuje, kako pomembni naj bi bili,...

Za pravno fakulteto narest rabiš samo zic leder s povprečnim spominom ali pa dober spomin z malce logike, sicer pa ni nič težja od kake ekonomije, medicine, fizike, matematike. Zic leder in dober spomin rabiš pa tudi za PDI.

Za opravit PDI ne rabiš prakse v pravosodju, so dovolj tudi izkušnje s pravnim delom v javni upravi ali v gospodarski družbi. Za hitro dobit prakso v pravosodju je pa dovolj, da si volonter z dokaj povprečnim povprečjem ocen.

Poleg tega PDI ni pogoj za vsa delovna mesta v pravosodju. Za delovna mesta, kjer se zahteva PDI sem ti navedel razpon plač že v prejšnem postu.

Če misliš, da je 800-900 eur neto, kolikor se dobi za pravna dela v pravosodju, za katera se ne zahteva PDI, revščina, potem so diplomanti drugih fakultet, ki po končani fakulteti dobijo še manj, kaj?
V javnem sektorju noben začetnik nima visoke plače, pravniške začetne so zelo dobre, poleg tega lahko pravniki zelo hitro dobijo precej višji plačo, kot jo učitelj s 15 leti delovne dobe, kar izhaja tudi iz podatkov vmojem prejšnjem postu, ko sem ti šel prav poiskat podatke iz kolektivnih pogodb, ki so zavezujoče. Poleg tega pravniki zelo hitro napredujejo (ko se je to še dalo). Znanec je iz pravosodnega svetovalca III (delovno mesto v pravosodju, za katero se ne rabi PDI) v dobrem letu prišel do pravosodnega svetovalca I, torej od najmanj 28. plačnega razreda do najmanj 31. oz. največ 38. po kolektivni pogodbi, je pa tudi znotraj samega naziva zelo hitro napredoval med plačnimi razredi. In tako napredovanje pravnikov je bilo zelo pogosto, ko se je dalo. Učitelj pa ni mogel tako hitro napredovat. Sedaj so pa itak vsa napredovanja zamrznjena.

In verjemi povprečno sposobni pravniki v pravosodju (brez odvetnikov in notarjev, torej tisti, ki so vključeni v sistem plač v javnem sektorju) na pravniških delih, za katera se ne zahteva PDI, se za svojih 800-900 eur ne pretegnejo veliko, norme izpolnijo že na sredini meseca, potem pa visijo po internetu in podobno. Zelo podobno je za strokovne sodelavce s PDI. Če pa nisi povprečno sposoben, pa verjamem, da zna biti težko, kot tudi kje drugje. Sem šel parkrat na kosilo s kolegi in kolegicami, ki so bili malce pod zlato sredino na fakulteti, redki pa nad, sedaj pa so na sodišču, in so se vsi hvalili, da so že sredi meseca izpolnili normo in ne mislijo do konca meseca več nič narest, samo če bo kaj nujno, in da ne zastopijo, kako imajo nekateri posamezniki težave izpolnit normo. Glede svojega plačila pa so rekli, da za toliko kot naredijo, so zelo dobro plačani.

Kar se tiče podaljševanja za 6 mesecev, a misliš, da tega pa pri drugih poklicih v javnem sektorju ni? Prav tako je in ga je tudi v šolstvu kar precej, ker ministrstvo ne dovoljuje zaposlovanja, in šole, kjer jim manjka kadra so zelo vesele, če sploh dobijo odobritev za zaposlitev učitelja za določen čas.

Pa še to, v celi Sloveniji je brezposelnih pravnikov okoli 500, učiteljev je pa precej več, že samo učiteljev za osnovno šolo je več kot 1500, da ne omenjam še profesorjev, torej diplomantov pedagoških smeri na ostalih fakultetah (ne pedagoški). Gre za današnje podatke z iskalnika na strani zavoda za zposlovanje. Pa ima pravna fakulteta precej več vpisa, kot pedagoške smeri ali celo pedagoška fakulteta.

In tudi tisti, ki želijo delati v šoli morajo opravit strokovni izpit, za pristop h kateremu pa rabijo prakso. To pa lahko za razliko od pravnikov dobijo samo v šoli. In precej večji delež pripravnikov za učitelje je volonterjev kot pa pravniških pripravnikov, s tem da volonterski pravniški pripravniki pišejo sodbe, učiteljski pripravniki pa počnejo vse kaj drugega kot učijo.

Kar se tiče tehnikalij učiteljev, je odvisno kaj poučuješ. Če si v podaljšanem bivanju se ne pretegneš veliko, pri kakšnem drugem predmetu pa se. Seveda so kontrolne naloge obvladljive, nikjer nisem trdil, da niso. Sem samo rekel, da vzame precej časa, ki praviloma ni upoštevan med delovni čas.

Ker poznam precej dobro tako področje učiteljev kot področje pravnikov, trdim, da so učitelji plačani primerno, bi rekel celo malce premalo, pravniki v pravosodju (tisti, ki spadajo v sistem plač javnih uslužbencev) pa predobro za svoje delo. In verjemi, 1500 eur bruto, kolikor dobi začetnik s PDI na delovnem mestu, za katero se zahteva PDI, in 3400 eur bruto, kolikor lahko dobi največ, sta zelo dobri plači v primerjavi 1300 eur bruta učitelja začetnika s strokovnim izpitom in 2200 eur bruto, kolikor lahko dobi učitelj največ. Če se pa upošteva še dodatek za delovno dobo, potem pa sploh.
makoshark
# 14.11.2014 ob 15:15
Vsi tisti, ki se pritožujete, da imajo učitelji (pre)visoko plačo in (pre)majhno obveznost.

Zakaj niste šli za učitelja?
T.I.S.A.
# 14.11.2014 ob 14:07
Tole bo pa verjetno tipkarski škrat..." Da jemlje učitelja in staršev kot božanstvo, ampak da vidi, da če priznaš, da nečesa ne veš, to ni pomanjkljivost, ampak vrlina."

Sicer pa odličen članek...navdihujoč. Hvala.
hepimen
# 14.11.2014 ob 10:30
Nikec3
Ni učitelj vaški župnik, da bi moral predavati o svetih resnicah.

Recimo zakaj bi vaški župnik šolarje učil o osnovah matematike, če pa si jih lahko izmislijo sami.
kozorog1973
# 17.11.2014 ob 08:37
ne pomaga če imaš vrhunsko znanje, katerega ne znaš posredovati vnaprej, tak profil kadra apriori ne sme prestopiti praga vseučilišča. Bolje manj in tisto dobro , so včasih djali stari ljudje in v to je treba strmeti povsod tudi pri poklicih kot je prosvetni delavec.
nacho
# 15.11.2014 ob 14:48
Buldog nisem pravnik, na srečo! Imamo v družini pravnika in imamo učitelja. Razlika med njunima plačama je občutna. Žal mi je da se sistem dobesedno dela norca iz pravnikov. Končati Pravno fakulteto in potem še pravosodni izpit ni enostavno v primerjavi s pedagoško fakulteto. Po tem, če ti uspe dobiti 2 ali 3 leta prakse v pravosodju si lahko srečnež. In vse to za neko revščino, ki jo prejemaš vsak mesec s tem da delovno razmerje podaljšuješ vsake 6 mesecev (opisujem optimistični scenarij povprečnega pravnika, ostali so doma ali pa brezplačni volonterji).

Tiste tehnikalije učiteljev, ki jih omenjaš se slišijo kompleksno vendar v praksi ni tako komplicirano. Te kontrolne naloge in ostala navlaka je obvladljiva vsakemu, ki je organiziran. Skratka, da ne dolgovezim. Menim, da so učitelji trenutno preplačani.
arachnoid
# 14.11.2014 ob 12:03
@Jey Key:
A če pokličem v petek ob 13:30 na šolo kjer učiš, te najdem tam, ali ne?
Moja žena je končala pedagoško, in je imela prakse + pred par leti celo pripravništvo in strokovni izpit.

Dela sedaj nekaj povsem drugega, ker pač javno šolstvo je poden, kjer dobre učitelje in učence zhebe sistem, žal.
Pa ni treba nikogar hecat no, na tisti šoli (v LJ) se je dogajalo vse sorte, od tega da je imela ena ženska ure zjutraj do desetih in potem od 12h naprej, pa je šla vmes na bazen in v savno!?! Verjetno se ni "štemplala" za tist čas, kaj meniš?
Pri takih pogojih dela je 1000 EUR neto veliko, kljub odgovornosti ki jo učitelj ima.

Zato pa nekateri pravimo, da je potrebno celoten sistem reformirat, in to ne z neko fail devetletko, ampak tako da se vzame v zakup moderne potrebe otrok in sisteme pridobivanja znanja ki so na voljo.

Če lahko danes s klikom ali dvema pridobimo praktično katerokoli informacijo s področja zgodovine, matematike, biologije, fizike, ..., zakaj potem učiti otroke obrazce in poznavanje stvari na pamet?
Osebno vem da sem lahko pri delu bolj učinkovit če poznam prava orodja in tehnike, kot pa če znam vso teorijo na pamet. In potem se zgodi da imamo ljudi z diplomami (kaj diplomami, doktorati), ki efektivno ne znajo ničesar uporabnega.

Bodi dovolj ...
Buldog
# 14.11.2014 ob 11:05
@nacho
14.11.2014 ob 09:15

Malce pretiravaš. Poznam zelo dobro kako je glede pravnikov, kako je glede učiteljev, pa še kakšnega drugega poklica. Sam nisem učitelj.

Debata o tem, kateri poklic je bolj odgovoren, je brezvezna in samo kaže odnos nekoga z večvrednostnim kompleksom do drugih poklicev. Ogromno pravnikov se zelo nosi zaradi "pomembnosti" svojega poklica, v resnici pa ni nič bolj odgovoren poklic od ostalih. Razen če misliš, da bi lahko ti kot pravnik (sklepam, da si pravnik) obstajal brez ostalih poklicev.

Kar se tiče strokovnih izpitov, je PDI res najtežji izpit, vendar imajo tudi učitelji zahteven strokovni izpit, ki zajema tudi poznavanje zakonodaje, predvsem področne, s področja PDI mislim, da je samo ustava.

Kar se tiče plač, strokovni sodelavec na sodišču za delovno mesto, za katero se zahteva PDI, je najnižji plačni razred 34, pride pa lahko vse do 54. plačnega razreda. Pri tem je že sodniški pripravnik, ki je zaposlen po zakonu o PDI uvrščen v 24. plačni razred in lahko napreduje vse do 34.
Učitelj začetnik je pa uvrščen v 30. plačni razred in lahko v vsej svoji karieri učitelja prileze samo do 43. plačnega razreda. To je pa celih 1000 eur bruto razlike z uradniškim delovnim mestom strokovnega sodelavca na sodišču.

Trditev, da so učiteljske plače v nesorazmerju z ostalimi v JS, tudi kar se količine dela in nevarnosti tiče, se pa vidi, da ne poznaš stvari. Ko je popravljanje testov ipd. gredo cele noči in tudi vikendi lahko, tudi včasih za kakšne priprave. Da ne omenjam raznih šol v naravi, taborov, interesnih dejavnosti ipd. reči, ki so vse popoldne, čez noč, tudi vikende. Recimo razne šole v naravi so plačane kot normalno delo, kot da bi imel učitelj tisti dan pouk v šoli, dejansko je pa 24 ur na delovnem mestu, ker je cel čas odgovoren za učence. Od ostalih 2/3 dobi za 1/3 nekaj malega plačila, mislim da kot dežurstvo (pri čemer je plačano slabše od zdravniškega dežurstva ali kakega drugega) ostala 1/3 ostane pa neplačana in gre za prinos ur za dopust, za katerega ogromno ljudi trdi, da učiteljem za vse šolske počitnice ni treba delat oz. jih imajo več kot bi jim pripadalo, dejansko pa vse te ure viška od rednega dopusta kot jim pripada 24 dni+dodatni dnevi po zakonodaji, vse ostale proste dneve prinesejo notri z delom čez leto z raznimi šolami v naravi, konferencami, nadomeščanji,...
mooodeeel
# 14.11.2014 ob 09:52
V Izraelu? A to nam bo sedaj za zgled? Pfej pfej in se enkrat pfej! Raje naj povedo kako ucitelji v rusiji delajo, saj imajo prav rusi verjetno najvec znanja in bistrosti!
igor-za
# 14.11.2014 ob 09:41
nacho

Če ima, kot praviš, strokovni sodelavec z državnim pravniškim izpitom, tako nizko plačo, bi jo učiteljem znižal, namesto, da bi razmislil za razloge za take plače na sodiščih?
Mogoče pa so krivi predstojniki sodišč, pa taki politiki, ki so v ali pred zaporom, parlament?
In pa to, da delajo učitelji 4 ure, je čisto zavajanje, ki ga širite v javnosti na podlagi rekla kazala. Aali morda poznaš šolstvo od blizu?
AlfredKirwaYego
# 14.11.2014 ob 09:19
"odlični so tudi nekateri znanstveniki, ki delujejo v tujini. Čeprav sam njim ne bi dal prevelikega pomena, ker se mi zdi, da je najlepše, če vztrajaš v Sloveniji in ugled Slovenije dvigneš s tem, da ti kljub trenutnim razmeram vseeno uspe nekaj narediti."

Torej moraš kljubovati v težkih pogojih in se dokazati, če pa nekje lahko napreduješ dosti bolj, kjer so boljši pogoji... ?! Zakaj pa potem želi večje prostore? Naj se dokaže v tistih, ki jih imajo...

Mislim, da je tukaj pa v dveh stavkih pokazal na svojo omejenost. Po eni strani pravi, da so odlični, po drugi pa da ne bi dajal prevelikega pomena... kako naj človek dobi iste pogoje v Sloveniji za raziskovanje, kot recimo na Oxfordu, Cambridgeu... ravno dva dni nazaj sem spoznal Slovenca, ki raziskuje eno izjemno napredno metodo zdravljenja raka na enem oddelku za onkološko raziskovanje na Oxfordu in ki kaže pri določenih vrstah tumorjev kar 90% uspešnost ozdravitve, kar nakazuje veliko upanje... Raziskuje vpliv ožilja v rakastih tkivih na zdravljenje in kako povečati pretok krvi, da se zdravilo lahko bolj učinkovito dostavi tja, kjer je potrebo... fascinantno... Zakaj ne bi takšnemu znanstveniku dal velikega pomena?!

Kapo dol, kar počne in se strinjam z večino pogledov, ki jih je izrazil, a malo se lahko spusti dol na tla, ker ni najbolj pameten na tem planetu.
marusa98
# 14.11.2014 ob 19:20
žalostno je to, da profesorji snovi niso sposobni razložiti tako, da bi dijaki razumeli.
da se jim pa z snovjo zmeraj mudi, pa ni uprašanje.
ann123
# 14.11.2014 ob 14:42
Učitelji, profesorji imajo previsoko plačo. Pika.
"priprave" naredijo enkrat na začetku svojega poklica in s tem furajo do konca.
Na srednjih šolah delajo nekateri tudi po 3 ure na da. (s tem da je ena ura pri njih 45 minut)
Buldog
# 14.11.2014 ob 10:29
@punca08
14.11.2014 ob 08:20

Kar precej pretiravaš s svojimi številkami.

Kar se tiče plač, dobi učitelj začetnik malce več kot 1360 eur bruto (30. plačni razred), kar pomeni, manj kot 950 eur neto. Največ pa lahko dobi 2200 eur bruto kot učitelj svetnik (43. plačni razred), takih je pa zelo malo. Poleg tega lahko povsod drugje v javnem sektorju pridejo do višjega plačnega razreda (do 51.), tako v policiji, carini, davkariji, inšpektorati,... Da ne omenjam plač uradnikov in njihovih plačnih razredov, ki so kasta zase.

Kar se tiče poučevanja od 8 do 13 skupaj s pripravami, to drži samo za učitelje, ki niso zaposleni za polni delovni čas. Pri polnem delovnem času mora imeti učitelj 23 oz. 25 pedagoških ur, kar pomeni skoraj 5 ur na dan. Če po tvoje dela 5 ur na dan vse skupaj, od česar je 5 ur pedagoških, kje je torej v tvojem izračunu čas za priprave??
stojan1111111
# 14.11.2014 ob 12:30
Učitelji so zelo pomembni za prenašanje znanja našim otrokom in z svojim dobrim navadama in dobrim vzorcima stvarajo osebnost in človeka ki bo znal samostojno živeti in pomagati sebi in sočloveku v težavah ki jih ova moderna družba ima preveč? Zelo je teško vedeti pravo resnico in moje je mnenje da jo vedno treba iskati in spreminjati? V tem svetu hiteg življenaj in hitreg razvoja mnoge stvari se spreminjajo, in kar je pred 30 leti bilo prav mogoče danes ni več prav? Nekatere resnice ostajajo za vedno in se ne spreminjajo? Resnica osvobaja človeka in ga dviguje do višjeg spoznanja in višje ravni in je zelo pomembna za vzgojo otroka in človeka. Mnogo je laži in poluresnic ki peljejo človeka na napačno pot. Učitelj kot trener in motivator in razvijanje logičneg in kritičneg mišljenja pri učencih je zanimljiva pot, dodal bi še da bi vsi poklici mogli imeti svog poslanca v državnem zboru in mogoče neki rejting ki bi kazal trenutni nivo in vrednost znanja v poklicih in po tem rejtingu mogoče tudi nagrajeni? Boljši rejting, boljša plača pri učiteljih, pri zidarjih, pri politikih pri zdravnikih in pri drugih poklicih, tako bi na dan prišli res kvalitetni in sposobni posamezniki ki bi znali to družbo popeljati iz zdajšnjeg haosa v življenje ki bo dobro za vsakeg posameznika in za vsako družino? Problem te družbe je kako pravično in pošteno razdeliti materijalne dobrine (plače, pokojnine in socijalne transverje? Moje je mnenje da bi pokojnine mogle biti enake za vse ki delajo v Sloveniji, plače pa od 700 do 2000 evrov neto, plus nagrada za rejting? 700 evrov snežilka, 2000 evrov neto presednik vlade? Enake pokojnine nekatere države že imajo. Treba dobro razmisliti kaj je pravično in pošteno, pa mnogo sreče in razumevanja želim vsem!
nacho
# 14.11.2014 ob 09:15
Balaš Junior. Učitelji imajo v JS daleč najboljšo plačo. V pravosodju strokovni sodelavec z državnim pravniškim izpitom (da ga je naredil je moral kri scat) ima malo več od začetnika učitelja, kar je sramota in posmeh vsem pravnikom. Njihovo delo je pa neprimerno bolj odgovorno in zahteva veliko znanja. Učitelji morajo začeti delati na tem kako bodo bolj učinkovito delali z mladimi in jih motivirali za delo in učenje - tu je tista njihova poglavitna odgovornost, ki se je ne zavedajo. Ne pa da samo iščejo pravne podlage po večjih plačah na osnovi 4 ur dela na dan. Ste morda kdaj medicinske sestre ali pa policiste slišali, da vsak dan kričijo v kamere kako so ubogi z 12+ ur dela na dan za 30% nižjo plačo?
punca08
# 14.11.2014 ob 08:20
Balaš Junior...učitelj ima plače od 1.500 in več - neto. Torej je plača spoštovanja vredna, predvsem za tiste, ki poučujejo od 8. ure zjutraj do 13. ure (s pripravami skupaj, da se razumemo)
sam-zee
# 14.11.2014 ob 07:56
@balaš junior: učitelji kolikor vem imajo spodobne plače, v para-javnem sektorju (šolstvo, zdravstvo, policija...) po mojem najboljše, ker imajo izredne pogajalce. Z ostalim se pa strinjam.
Rantals
# 14.11.2014 ob 06:51
Ja učitelji imajo pri nas bonificiran staž. Delajo 8 mesecev, priznanih imajo pa 12. ;)
Kazalo